Slovenska etnična identiteta
Slovenska etnična identiteta
V znanstveni reviji Zgodovinski časopis, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Vanja Kočevar piše o slovenski etnični identiteti.
V številki 1–2 (2019) je objavljenih deset prispevkov. Matjaž Bizjak je objavil omembe cenzualov v listinskem gradivu za ozemlje Slovenije, Jernej Pirnat pa motive za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru.
Vanja Kočevar je pod naslovom Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednaconalni dobi? objavil prvi del prispevka o kolektivnih identitetah in amplitudah pomena etničnosti v zgodnjem novem veku.
Boris Golec piše o Valvasorjevih stikih in ukvarjanju s Koroško, Jernej Kosi o med državno zapovedanimi vojnimi napori in preživetvenimi strategijami podeželskega prebivalstva v času prve svetovne vojne, Aleksandar Životić o Slovencih v vojni diplomaciji, Božo Repe pa o diplomatskem razkosanju Slovenije med drugo svetovno vojno in določanju meja na terenu.
Objavljeni so tudi prispevki Cesara Scalona o Inštitutu Pija Pascinija za cerkveno zgodovino Furlanije, Tomaža Kočarja Janče za kazen ter Vlaste Đokić in Nataše Stergar dopolnjena bibliografija Gregorja Čremošnika z izborom literature o njem.
O razvoju kranjskega mestnega grba
V številki 3–4 (2018) Zgodovinskega časopisa je objavljenih osem prispevkov.
Lucija Zala Bezlaj se je v prispevku vprašala ali lahko govorimo o rasizmu v zgodnjem rimskem cesarstvu, Matjaž Bizjak je objavil marginalije h genealogiji svobodnih gospodov Žovneških.
Klemen Škrjanec piše o razvoju kranjskega mestnega grba, Gabriele Haug-Moritz o Luthru in nemški naciji (revizija velike pripovedi), Vijoleta Herman Kaurič o problematiki prehrane v Zagrebu med prvo svetovno vojno, Marta Rendla o prehrani Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja, Danijel Vojak o spominu na romske žrtve druge svetovne vojne v socialistični Hrvaški, Peter Štih pa o novih pogledih na hrvaško zgodnjesrednjeveško zgodovino.
Zgodovina za vse
V reviji Zgodovina za vse, izdaja jo Zgodovinsko društvo Celje, je v številki 2 (2018) objavljenih sedem prispevkov.
Aleksander Žižek objavlja prispevek Mi, lončarski mojstri in pomočniki v trgu Ljutomer.
Nancy M. Wingfield pod naslovom Bordelska drama v pozni cesarski Avstriji piše o procesu proti Regine Riehl, Tamara Scheer pod naslovom Na seksualni fronti o Beogradu, Cetinju in Lublinu pod avstroogrsko okupacijo v prvi svetovni vojni, Jernej Komac pod naslovom »Pošteni možje, ali vam prinesemo čompe ali polento?« o preskrbi v vsakdanjem življenju prebivalcev Bovškega v zaledju frontne linije v letih 1915–1917, Tjaša Konovšek pod naslovom AFŽ ali »absolutno 'ferderbana' ženska! o morali in narodnoosvobodilnem gibanju v času druge svetovne vojne, David Vidmar Čeru pod naslovom »Bil je res vzoren učitelj, celo od Slomška čislan« o Petru Musilu in njegovem vplivu na razvoj Šoštanja, Ivana Spasović pa o slovenskih dnevih Mihovila Tomandla.



