Posvet o slovenskih medijih na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes na Slovenski matici 16. oktobra 2023 je bil tretji posvet Slovenske matice o slovenskih medijih v Sloveniji sosednjih državah. Na prvem dogodku v tem ciklu so sodelujoči predstavili položaj slovenskih medijev v zahodni sosedi Italiji, na drugem so pogledovali proti severu, proti Avstriji, s čimer so nadaljevali sodelovanje s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci izven naših državnih meja, ki sodijo v enoten kulturni prostor, opredeljen z našim slovenskim jezikom.

Tam, kjer slovensko govoreča manjšina ni tako številna

Zbornik Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes, uredila ga je Zarika Snoj Verbovšek, vsebinsko sledi posvetu in prinaša prispevke Dušana Mukiča, Francija Justa, Nikolette Vajda-Nagy, Barbare Riman in Agate Klinar Medaković. Z njimi zaokroža serijo zbornikov o sredstvih in načinih komunikacije med slovensko manjšino v sosednjih državah. Osredotoča se na položaj slovenskih medijev v severovzhodni in vzhodni sosedi Slovenije, na Madžarskem in Hrvaškem, kjer slovensko govoreča manjšina ni tako številna in nima na voljo toliko sredstev javne komunikacije kot v predhodno obravnavanih Italiji in Avstriji, odgovoriti pa skuša na že v prvih dveh zbornikih postavljena vprašanja, kako so se razvijali slovenski mediji med zamejci, kakšno vlogo so imeli pri ohranjanju narodne zavesti manjšinske skupnosti in kakšno vlogo imajo v današnjem svetu vse bolj digitaliziranih medijev, ko klasični časopis in radio izgubljata na pomenu. Pomembno vprašanje je seveda tudi, s kakšnimi težavami se zamejci srečujejo zaradi svoje omejene odmevnosti, od kod črpajo energijo za delo in od kod dobivajo pomoč za uresničevanje načrtov, pa seveda tudi, kje se vidijo v bodočnosti, ko je usoda časopisnih pa tudi nekaterih drugih zvrsti komunikacije vse bolj vprašljiva.

Zbornik Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes je uredila Zarika Snoj Verbovšek. FOTO: Ivo Žajdela

Tri desetletja utrinkov iz življenja Slovencev na Madžarskem

V prvem delu prispevka Tri desetletja utrinkov iz življenja Slovencev na Madžarskem je Dušan Mukič opisal okoliščine nastanka samostojne televizijske oddaje za Slovence na Madžarskem (Slovenski utrinki) s posebnim ozirom na vlogo novinarjev in tehničnih sodelavcev pri tem. V nadaljevanju je navedel težave z neprimernimi termini predvajanja oziroma prednosti ogleda magazina na svetovnem spletu. Veliko pozornost je posvetil jezikovnemu vprašanju, torej uporabi obeh kodov (knjižnega jezika in narečja) oziroma podnaslavljanju v madžarskem in slovenskem jeziku. Sledi predstavitev osrednjih tem v oddaji, ki zajemajo številna področja življenja Slovencev na Madžarskem in zanimivosti iz matične Slovenije. Nekaj misli je namenil financiranju Slovenskih utrinkov, pri čemer je orisana tudi dejavnost t. i. glavnega uredništva narodnostnih in zamejskih oddaj pri madžarski javni televiziji. V zaključku prispevka je izpostavil gorečo potrebo po zaposlitvi mladega novinarja, avtor pa se sprašuje tudi o prihodnosti slovenskega magazina.

Župnišče oziroma Kuharjeva spominska hiša v Gornjem Seniku v Porabju. FOTO: Ivo Žajdela

Mediji literarnega posredovanja pri Slovencih na Madžarskem

V prispevku Mediji literarnega posredovanja pri Slovencih na Madžarskem je Franci Just predstavil tiskane medije (predvsem periodične tiske), ki so porabskim Slovencem po letu 1919 posredovali slovensko književnost. Spričo zahtevnih družbeno-političnih in socialnih razmer v letih 1919–1941 slovenska manjšina na Madžarskem lastne književne tvornosti ni razvila, zaradi zelo omejenih stikov z matičnim slovenskim prostorom so bili njeni poglavitni posredniki slovenskega leposlovja (v knjižni in narečni inačici) prekmurski pokrajinski periodični tiski. Od konca druge svetovne vojne do 1990 so bili porabski Slovenci politično-kulturno organizirani v okviru Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem. Ta je zanje in za srbsko ter hrvaško manjšino mdr. izdajala Narodni kalendar / Ljudski koledar in Narodne novine / Ljudski list, ki sta objavljala tudi literarna dela slovenskih pesnikov in pisateljev ter bila tako posrednika slovenskega leposlovja. Ob teh dveh periodičnih tiskih je na začetku sedemdesetih let 20. stoletja vznikla tudi literarna tvornost samih porabskih Slovencev. Natisi leposlovnih besedil Franceka Mukiča, Marije Kozar in Irene Barber pomenijo začetek slovenske književnosti na Madžarskem. K njenemu razvoju je v novih družbeno-političnih okoliščinah po letu 1990 pomembno prispevala Zveza Slovencev na Madžarskem kot izdajateljica časopisa Porabje in Slovenskega koledarja / Porabskega koledarja. Zaradi specifičnega jezikovnega položaja v Porabju sta oba periodična tiska spodbujala tudi narečno literarno ustvarjanje v domačem porabskem in bližnjem prekmurskem prostoru. Zveza kot izdajateljica in soizdajateljica razvija tudi knjižni leposlovni program, v katerem ima osrednjo vlogo knjižna zbirka Med Rabo in Muro. Ta je v sedemindvajsetih letih izhajanja z modelom dvokodnih leposlovnih knjig (besedila so objavljena v knjižni slovenščini in porabščini) postala svojstven duhovni most med porabskimi Slovenci in matično domovino ter tudi spodbudila zahtevnejše literarno ustvarjanje pri porabskih Slovencih.

Križev pot s slovenskimi napisi v cerkvi v Gornjem Seniku v Porabju. FOTO: Ivo Žajdela

Časopis Porabje – med usmerjenostjo v prihodnost in pogledi v preteklost

»Manjšinski mediji v manjšini lastnem jeziku so za manjšino, njeno obveščanje, nemoteno življenje in delovanje izjemnega pomena, saj vplivajo na njeno identiteto in zavest že s prisotnostjo slovenskega jezika v tujejezičnem okolju,« je v prispevku Časopis Porabje – med usmerjenostjo v prihodnost in pogledi v preteklost spomnila Nikoletta Vajda-Nagy. Njihova osrednja vloga je obveščanje narodne skupnosti v maternem jeziku in krepitev njene narodne samozavesti. Ti mediji posvečajo največ pozornosti življenju narodne skupnosti, ohranjanju njene tradicije in kulturne dediščine, gospodarskim in političnim dogodkom v pokrajini, ki vplivajo na življenje slovenske narodnosti, ter sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo na vseh področjih življenja. Odgovornost manjšinskih medijev je velika, ker prispevajo k ohranitvi običajev, hkrati pa oblikujejo podobo narodnosti, ki jo večinski narod spozna preko njih. Imajo pomembno vlogo za življenje narodne skupnosti, saj poleg tega, da informirajo in osveščajo, tudi razvijajo in ohranjajo jezik bralcev, gledalcev ali poslušalcev. Časopis Porabje je začel izhajati februarja 1991, najprej na šestih straneh, nato se je njegov obseg postopoma povečeval do dvanajst strani. S privlačno vsebinsko zasnovo in z razvejano mrežo sodelavcev in dopisnikov ter s kombiniranjem porabskega narečja in knjižne slovenščine je uredništvu uspelo, da je časopis postopoma postal ljudski medij, ki so ga porabski Slovenci vzeli za svojega in jim je blizu. Vsebinski koncept Porabja določajo trije poglavitni principi: splošna informativnost časopisa, njegova narodnostna vloga in njegovo kulturno poslanstvo. Dopisniki iz Porabja in drugih krajev ubesedijo najrazličnejše dogodke iz porabskega življenja, tako da je časopis dokaj natančna kronika življenja slovenskega Porabja.

Pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem v medijih

Do zdaj slovenski in hrvaški raziskovalci niso kazali večjega interesa za problematiko slovenske manjšine na Hrvaškem v medijih (večinskih in manjšinskih). V prispevku Pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem v hrvaških in slovenskih medijih je Barbara Riman nakazala rezultati analize medijskih prispevkov, ki so bili v zadnjih desetih letih objavljeni v hrvaških (Novi list, televizijski oddaji Prizma in Manjšinski mozaik) in slovenskih izbranih medijih (Delo, STA, televizijska oddaja Rojaki) ter v slovenskem manjšinskem tisku na Hrvaškem (Novi odmev, Sopotja). Iz analize zbranega gradiva je vidno, da se število prispevkov o slovenski manjšini na Hrvaškem povečuje, da pa je potrebno še dodatno raziskati, (1) koliko se o manjšini dejansko poroča v luči primerjave z drugimi manjšinami; (2) o čem se piše, ko se o manjšini poroča in (3) ali mediji pripadnikov slovenske manjšine na Hrvaškem izpolnjujejo vlogo, ki naj bi jo tudi prevzeli.

Predstavitev pesmarice Vinka Glasnovića v slovenskem domu v Zagrebu (Rafaelova družba, 22. septembra 2024). FOTO: Ivo Žajdela

V hrvaški prestolnici en medij za Slovence, a ta z dolgo tradicijo

 V prispevku V hrvaški prestolnici en medij za Slovence, a ta z dolgo tradicijo je Agata Klinar Medaković predstavila glasilo Novi odmev, ki ga izdaja najstarejše društvo Slovencev na Hrvaškem Slovenski dom Zagreb. Novi odmev izhaja od leta 1996. Glasilo izide trikrat na leto, njegov namen pa je beležiti najpomembnejše dogodke v Slovenskem domu in pri Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, opozarjati na pomembne mejnike v zgodovini slovenske skupnosti na Hrvaškem ter pojasnjevati dogodke v Sloveniji in na Hrvaškem, ki vplivajo na življenje Slovencev na Hrvaškem. Pobudo za glasilo je dal Silvin Jerman, ki je bil tudi njegov prvi urednik. Pri pregledu in oblikovanju novinarskih besedil je dolga leta pomagala novinarka Radiotelevizije Slovenija, dopisnica iz Zagreba Ilinka Todorovski, brez katere Novega odmeva ne bi bilo. Doslej je ob finančni podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške (nekaj let nazaj tudi ob podpori Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb), izšlo 82 številk v nakladi 800 izvodov. Publikacija je dostopna tudi v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si). Na voljo je članom društva, Novi odmev pa prejemajo tudi pomembne državne, politične in kulturne ustanove v Sloveniji in na Hrvaškem.

Lucija Kavčič, Slovenske zamejske založbe, Trst, Koroška, Porabje, Demokracija, 11. 2. 2016

1/5