Knjiga me pomlaja 2. Matičina jezikovna druženja v letu 2025 je bil nadaljevanje in nadgradnja projekta Slovenske matice Knjiga me pomlaja. Matičina medgeneracijska literarna druženja (KmP), a z novimi vsebinami, nadgradnjo metod dela in pristopov ter s prenovljenimi cilji. Oba projekta Slovenske matice je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. V projekt so v sodelovanju z ustanovami s področja socialnega in zdravstvenega varstva vključili osebe, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja, ranljivo družbeno skupino starejših, ki so zaradi starostnih omejitev vključeni v institucionalne oblike bivanja (domove starejših občanov oz. DSO-je) in pri katerih so jezikovne zmožnosti oslabljene, kar se odraža tudi v manj kakovostnih vsakodnevnih oblikah sporazumevanja, slabši samopodobi in vključenosti v družbeno življenje, zmanjšanju socialnih stikov, osamljenosti in duševnih stiskah.

Skupino so sestavljale Zarika Snoj Verbovšek, Ignacija Fridl Jarc in Nada Šumi

Projekt so izvedli v štirih različnih statističnih regijah: jugovzhodna statistična regija (DSO Črnomelj, strokovna sodelavka Petra Simčič), podravska regija (DSO Maribor-Tezno, strokovna sodelavka Barbara Šilec), gorenjska regija (DU Kranj, strokovni sodelavki Jana Pungeršek in Vida Globočnik) in že lani vključeni Talita Kum Zavod Postojna iz primorsko-notranjske regije (strokovna sodelavka Mihela Zaveljcina). V vsakem izmed domov so osnovali skupino udeležencev in vsako nato štirikrat obiskali. Projektno mentorsko skupino so sestavljale Zarika Snoj Verbovšek in Ignacija Fridl Jarc s Slovenske matice ter mentorica z izobrazbo slovenistične smeri, Nada Šumi, ki so se za izvajanje projekta tudi strokovno usposabljale, gostje na delavnicah pa so bili tri slovenske pisateljice (Nataša Konc Lorenzutti, Mateja Gomboc in Ksenija Majcen) in en pisatelj (Feri Lainšček).

Delavnica v DSO Tezno (1. 7. 2025). Foto: Slovenska matica

Krepitev jezikovnih in sporazumevalnih možnosti ter bralne pismenosti

Zarika Snoj Verbovšek je pojasnila, da projektov s področij jezika, bralne kulture in kulturno-umetniške produkcije v DSO-jih skorajda ni, strokovnih sodelavci v domovih pa niso usposobljeni za izvajanje tovrstnih aktivnosti. »Starejši pa si te vsebine želijo in jih za kakovostnejše in bogatejše življenje potrebujejo, zato smo v štirih izbranih DSO-jih izvedli različne jezikovne delavnice po predhodno pripravljenem načrtu dela.«

V izhodišču, ki so se ga držali v vseh štirih skupinah, so pripravili štiri različne delavnice, na katerih so udeležencem ponudili izobraževalne dejavnosti za krepitev jezikovnih in sporazumevalnih možnosti ter bralne pismenosti. V vsaki izmed štirih izbranih ustanov so izvedli štiri delavnice, katerih podlaga je bilo izbrano leposlovno knjižno delo Slovenske matice, jedro dejavnosti pa različne vaje jezikovnega in kognitivnega treninga ter jezikovne vaje pisanja, branja, govorjenja, pomnjenja, nastopanja, digitalnih veščin ipd., ki so vključevale aktivno sodelovanje udeležencev projekta.

Izvedli so štiri delavnice

Prva je bila literarnokritiška delavnica z literarnim kvizom in natečajem za najboljše kritiško mnenje o knjigi: delavnica je potekala pod naslovom Moja najljubša knjiga: argumenti za in proti. Na njej so se pogovarjali o najljubših knjigah in utemeljevali, zakaj so jim najljubše, izražali mnenja o knjigah kot osnutke literarnih ocen ali literarnih kritik ter svoja mnenja tudi zapisovali. Izpolnili so tudi literarni kviz in razdelili knjižne nagrade.

Druga je bila lektorska delavnica z jezikovnimi igrami in s tekmovanjem v znanju slovenskega jezika. Naslovili so jo Čarobni svet besed, na njej pa so se ukvarjali z zvenom in pomenom besed, ritmom, rimami, verzi in nato tudi s pravilnostjo zapisa ter spoznavali slovnična in pravopisna pravila. Igrali so se različne jezikovne igre; jezikovni spomin, jezikovne vsiljivce in izpolnjevali jezikovno križanko ter sestavljali povedi in sestavke v igri jezikovna razrezanka-sestavljanka.

Delavnica v DSO Črnomelj (21. 7. 2025). Foto: Slovenska matica

Udeleženci so se preizkusili v novinarstvu v živo

Tretja je bila novinarska delavnica o pripravi intervjuja z znano osebnostjo s področja kulture, dali so ji naslov Danes smo novinarji. Udeleženci so se preizkusili v novinarstvu v živo, zaigrali so prizore novinarske reportaže in intervjuja, uporabili videokamero in mikrofon, na naslednji delavnici pa so udeleženci prejeli tudi posnetke svojih novinarskih poskusov, da so si jih lahko ogledali. Na podlagi teh izkušenj so udeleženci pripravili tudi lastno oblikovana vprašanja za literarnega gosta, ki jih je obiskal na zadnji delavnici.

Četrta je bila pogovorna delavnica s povabljenim gostom z literarnega področja. Na delavnicah z naslovom Spoznajmo priznano slovensko pisateljico / priznanega slovenskega pisatelja so udeleženci nastopili v vlogi novinarjev in spraševali gosta, kar jih je zanimalo.

Delavnica v zavodu Talita Kum Postojna, srečanje s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti (4. 6. 2025). Foto: Slovenska matica

Razvili so tudi nekaj različnih jezikovnih iger

V TalitaKum Zavodu Postojna je bil leposlovna podlaga dokumentarni roman Nataše Konc Lorenzutti Senca brez človeka (Slovenska matica, 2023), v DSO Tezno mladinski roman Ferija Lainščka Življenje nima naslova (Slovenska matica, 2023), v DSO Črnomelj avtobiografski roman Ksenije Majcen Pobeg brez meja (Slovenska matica, 2024) in v DU Kranj zbirka kratke proze Mateje Gomboc Zavladati vetru (Slovenska matica, 2024).

Ob zaključku projekta so za trajno uporabo v DSO-jih pripravili tudi priporočilni seznam s predlogi tematik, ki jih je pri posameznih priporočenih knjigah mogoče obravnavati, predlogi metod dela in tudi predlogi gostov, ki jih domovi ob obravnavi posameznega dela lahko povabijo na predstavitve. Razvili so tudi nekaj različnih jezikovnih iger: jezikovni spomin, jezikovni kviz, jezikovne vsiljivce (iskanje napak, reševanje literarnih križank in jezikovne razrezanke-sestavljanke).

Izboljševali so svoje jezikovne, umske in bralne sposobnosti

»Tako bodo udeleženci tudi po izteku projekta lahko aktivno sodelovali pri spoznavanju različnih besedilnih in jezikovnih prijemov, jih tudi sami preizkušali ter trajno krepili in izboljševali svoje jezikovne, umske in bralne sposobnosti,« je dejala Zarika Snoj Verbovšek in dodala, da je bila to tudi poglavitna želja udeležencev po izteku projekta: da bi s podobnimi aktivnostmi lahko nadaljevali in imeli možnost aktivnega sodelovanja v bralnih krožkih, pogovornih uricah o knjigah in različnih jezikovnih igrah. Povečal se je namreč njihov interes za branje leposlovja in kritično presojanje prebranega, samozavestneje so se izražali v svojih skupnostih ter lažje dostopali do kulturne ponudbe in kulturnih vsebin. »Bralna kultura v ustanovah se je tako izboljšala in okrepila in se v teh okoljih, upajmo, trdno zasidrala. V ta namen smo že drugo leto zapored ciljni skupini projekta del slovenske knjižne produkcije približali tudi z donacijo večjega števila knjig iz svoje bogate založniške ponudbe in tako ustanove, ki se ukvarjajo z dnevnim in institucionalnim varstvom starejših, oskrbeli s kvalitetnimi knjigami bodisi za njihove že obstoječe knjižnice, bodisi za vzpostavitev novih knjižnic.«

Predstavitev pesniške zbirke Milene Kraševec Predstavljam se tako (6. 11. 2025). Foto: Borut Kraševec

Objavili so 49 pesmi in 31 slik Milene Kraševec

Presežek projekta je pesniška zbirka Predstavljam se tako ene od letošnjih udeleženk projekta, Milene Kraševec iz Talita Kum Zavoda Postojna, ki je nastala v času izvajanja projekta. Zarika Snoj Verbovšek je dejala, da so v Talita Kum Zavodu Postojna že lani uspešno sodelovali in bili deležni velikega posluha tudi s strani vodstva, zato so letos izvajanje delavnic v tej ustanovi nadaljevali. »Ena izmed udeleženk, ki je izjemno aktivno sodelovala na delavnicah, nas je presenetila s svojo vsestransko umetniško nadarjenostjo, literarno in tudi likovno, tako da smo se v sodelovanju z zavodom odločili njeno delo objaviti v samostojni zbirki, v kateri je objavljenih 49 pesmi in 31 njenih slik.

Na spletni strani Slovenske matice je zbirka dosegljiva na naslovu: https://www.slovenska-matica.si/knjige/vse-knjige/leposlovje/predstavljam-se-tako/.

Predstavili so jo že na dveh dogodkih, ki sta bila tudi oba posneta in sta dostopna na Youtube kanalu Slovenske matice:

Matičina novinarska konferenca: Predstavitev novih knjig Slovenske matice: https://www.youtube.com/watch?v=HBrSvZY5ap8 (23. 10. 2025)

Literarno-glasbeno popoldne ob izidu pesniške zbirke Milene Kraševec Predstavljam se tako: https://www.youtube.com/watch?v=tAwaF3xTSuU (6. 11. 2025)

Predstavitev pesniške zbirke Milene Kraševec Predstavljam se tako v zavodu Talita Kum Postojna: Zarika Snoj Verbovšek, Milena Kraševec in Edo Šega (6. 11. 2026). Foto: Mario Žnidaršič

Stanovalce so vsebine obogatile in spodbudile k samostojnem ustvarjanju

Dogovorili so se tudi za nadaljnje predstavitve zbirke v letu 2026, in sicer v Loški dolini v soorganizaciji z Javnim zavodom za kulturo, turizem in medgeneracijsko sodelovanje Snežnik (Stari trg pri Ložu).

»Tako ustanove kot predvsem udeleženke in udeleženci so nam ob zaključku projekta tudi sporočili, da so radi sodelovali v projektu. Poudarili so velik pomen raznolike vsebine, ki so stanovalce obogatile in spodbudile k samostojnem ustvarjanju. Izpostavili so topel, domač, a strokoven pristop mentoric, ki je popestril dogajanje v zavodu. Udeleženci pa so bili nad delavnicami navdušeni, prepričali smo tudi tiste, ki so se sprva spraševali, ali bodo vsebine zanimive. Po koncu samozavestneje in lažje sami berejo in pišejo ter bolj samozavestno nastopajo, saj so dobili pomembno potrditev, da so njihove misli dragocene, vredne poslušanja, branja in posredovanja drugim,« je o pomenu delavnic dejala Zarika Snoj Verbovšek.

S projektom Knjiga me pomlaja 2, ki so ga uspešno zaključili, so postavili temelje za nadaljnje delo z različnimi ranljivimi ciljnimi družbenimi skupinami, ki ga bodo pri Slovenski matici v prihodnje nadaljevali.

1/7