Koroški koledar 2025 zajema poljudnoznanstvene prispevke, povezane s Koroško, s poudarkom na »duhu časa«, v katerem živimo. Ob prihajajoči 80. obletnici konca druge svetovne vojne so aktualne teme obletnica vojne proti Rusiji, koroški tabori v oktobru, režiserkin pogled na prvi koroški partizanski film, pa tudi na slovensko manjšino, na umetnost in družbo. Poleg zgodovinske tematike in zaznamovanja različnih obletnic so v njem družbenokritični zaključki, ki mejijo na žanr razpravljalnega eseja in ne ponujajo le podatkov in sklepov, temveč spodbujajo k razmisleku o današnjem družbenem stanju »onstran uradno določenih meja«. Vodijo k razmisleku, ki odseva v zadnji povedi nekega prispevka: Ouo vadis človeštvo – kam greš, človešt­vo? Koledar je uredila Klasja Kovačič.

Obletnica vojne – in to proti Rusiji?!

Janko Malle, Mirko Messner in Mitja Rovšek pišejo o Ikultu v Celovcu (od vizije do realnosti). Lidija Golc je predstavila Koroške kulturne dneve 2024 (Naj nas vežejo vsakršni mostovi). Simon Ošlak-Gerasimov je svoj prispevek naslovil Obletnica vojne proti Rusiji. Že naslov pove, da avtor meni, da se drugi bojujejo proti Rusiji, kar naj bi pomenilo, da Putin ni napadel Ukrajine, in da ne izvaja tam strahotnega uničevanja. Tudi Uroš Lipušček piše o vojni v Ukrajini (Od Hirošime do Ukrajine). Peter Wieser je predstavil Tabor v oktobru (Poskus umestitve nekega napol pozabljenega pojava). Mitja Rovšek in Milan Obid sta pod naslovom Partizanstvo ni le odpor, je bolj za življenje, naredila pogovor z Andrino Mračnikar, režiserko nastajajočega partizanskega filma Mila Marija, o njenem pogledu na slovensko manjšino, umetnost in družbo. Danijel Grafenauer piše o Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki bo leta 2025 praznoval sto let delovanja.

Mitja Rovšek, predsednik Slovenske prosvetne zveze, in urednica Klasja Kovačič. FOTO: Ivo Žajdela

Ob 130. obletnici rojstva Vinka Mödernorferja

Lidija Golc pod naslovom Zablodeli čoln se zave trajnosti sidra ljubezni piše o petdesetletnici Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, Aljaž Pestotnik pa pod naslovom Petdeset let svetilka slovenske kulture o petdesetletnici Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu. Vita Mavrič in Ingrid Slavec Gradišnik sta napisali prispevek ob 130. obletnici rojstva Vinka Mödernorferja. Amina Majetić piše o slovenskem kulturnem prazniku 2024, Andrej Leben o Drabosnjakovem priznanju 2024, Sebastjan Trampusch o dr. Petkovem priznanju 2024, Janko Malle pa o Rizzijevi nagradi 2024. Janko Malle je napisal tudi zapis In memoriam Jože Partl (1937–2024), Eda Velik pa v spomin na Andreja Moharja (1957–2024). Na koncu so objavili še pregled gledališkega dogajanja na Koroškem v sezoni 2023/24.

Ali koroškoslovenska literatura še uspeva na Koroškem?

Letošnje Rastje (št. 18) je letos doživelo nekaj sprememb. Nova rubrika prevodov ponuja prevod tujejezičnih besedil v slovenščino. Poleg tega je v novem Rastju vrsta recenzij del koroškoslovenskih avtorjev. Nekaj je tudi biografije avtorjev; njihovo življenje se vije okoli Koroške, a vedno več jih živi, denimo, v dunajskem azilu, kar pomeni, da koroškoslovenska literatura uspeva tudi zunaj Koroške. Urednik se je vprašal: ali še uspeva na Koroškem?