Celjska Mohorjeva družba je izdala knjigo Franceta Cukjatija Slovenske podobe zla, o izvoru zla, njegovih značilnosti in posledicah ter osvoboditvi človeka in družbe izpod ujetosti v zlo.

Zgodovina, psihologija in morala

Knjiga Slovenske podobe zla z različnih vidikov razjasnjuje izvor zla, njegove značilnosti in posledice ter nakazuje pot osvoboditve človeka in družbe izpod ujetosti v zlo. France Cukjati je, zavedajoč se, kako obsežnega in vsestransko zapletenega problema – zla – se je lotil, sledil različnim strokovnim pristopom vsaj treh področij, to so zgodovina, psihologija in morala, pri tem pa se v veliki meri nasloni tudi na Viktorja E. Frankla.

Dvajseto stoletje – stoletje trpljenja

Mnoge zgodovinske in antropološke analize prepričljivo doka­zujejo, da je bilo dvajseto stoletje zaradi fašističnega, nacional­socialističnega in komunističnega nasilja stoletje trpljenja, ki mu ni primere v vsej človeški zgodovini. Vse vojne so zaradi krvavih spopadov grozljive, a nacionalsocializem in komunizem se nista zadovoljila z vojaškim zavzetjem tujih dežel in z vzpostavitvijo svoje oblasti, ampak sta temu dodala bistveni del svoje ideologije: trpinčenje in iztrebljanje določene rase ali »družbenega razreda«.

Zlo prihaja iz človeka

Slovenija je krvavo občutila vse tri totalitarizme. Če je okupacija trajala le nekaj let, pa je komunistično nasilje trajalo petdeset let in je v narodovem spominu še zelo prisotno. Zato je lahko odlično izhodišče za razpravo o zlu. Zlo prihaja iz človeka, določa njegovo osebnost in pohabi tisto bivanjsko jedro, tisto seme osebnosti, ki se skriva v izrazu, da je človek ustvarjen »po Božji podobi«. Cukjati pa svoje knjige ne posveča le izvoru in bistvu zla, ampak tudi njegovim posledicam – tako za žrtev kot za povzročitelja in za celotni narod.

Pot osvoboditve od zla

Avtorjeva refleksija izhaja iz opisa konkretnih primerov, ki nas s svojo krutostjo ali s svojo milino presunejo do dna srca – da bi nas ne samo po poti zdravnika, psihologa, psihiatra, filozofa in teologa soočil s skrivnostjo zla, ampak tudi s »pesniškim« motrenjem in čutenjem konkretnih primerov. V knjigi najdemo tudi pot osvoboditve od zla, pot ozdravljenja – tako žrtve kot povzročitelja in celotne družbe. Delo je na nek način vojna napoved pozabljenju, pa tudi kažipot h krščanskim koreninam naše evropske civilizacije.
Spremne besede so prispevali moralni teolog dr. Ivan Štuhec (Med svobodo in biti kakor Bog), zgodovinar Jurij Pavel Emeršič (Brez preteklosti ni prihodnosti) in klinični psiholog dr. Janez Mlakar (Vse zlo tiči v sovraštvu).

Franc Cukjati

Franc Cukjati, ki ga kličejo France, se je rodil leta 1943 v Šentgotardu pri Trojanah. Leto pozneje je bil oče ubit v partizanih. Njegovo otroštvo je bilo zaznamovano s preprostim hribovskim življenjem in s krivicami povojnega režima, ki je preganjal mater, ker si je kot učiteljica drznila hoditi v cerkev.

Po prvi stopnji gradbene fakultete v Ljubljani je vstopil v jezuitski red, končal filozofijo v Zagrebu in teologijo v Frankfurtu. V sedem­desetih letih je bil s svojimi poljudnoznanstvenimi članki prisoten tudi v slovenskem katoliškem tisku. Nekaj let je v Novi Mladiki kot nepodpisan avtor polnil zanimivo rubriko Stiska sodobnega človeka.

Po izstopu iz jezuitskega reda in po končanem študiju medicine v Ljubljani je dolga leta deloval kot splošni zdravnik, najprej v Ljubljani in nato na Vrhniki.

Leta 2000 je stopil v politiko. Najprej je bil državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, nato pa tri mandate poslanec, 2005–2008 pa tudi predsednik Državnega zbora.

Aprila 2012 se je upokojil. Živi na Vrhniki, je poročen, ima štiri sinove in osemnajst vnukov.

Leta 2014 je izšla njegova knjiga Od kod in kam? Človekova bivanjska usmerjenost, leto kasneje pa Poti in stranpoti slovenske politike.

Odlomki iz knjige

In potem ko je zahodna civilizacija na teh temeljih rasla, zorela in v prosvetljenstvu svojo pot okronala z uzakonitvijo človekove svobode in človekovih pravic, pa se je kot strela z jasnega pojavil komunizem, ki je s krvavim nasiljem namesto dekaloga postavil sprevržen moralni kodeks: preganjaj vernike in Cerkev, razvrednoti in razbij družino, ubijaj čim več in čim pogosteje, širi spolno razvratnost, uzakoni krajo in vzpostavi življenje v laži. (Str. 77)

Sovražen odnos oblasti do ...

Tak sovražen odnos oblasti do zasebnega šolstva je za izobraževanje in negovanje narodovega intelektual­nega potenciala prav tako škodljiv, kot je za gospodarski razvoj škodljiv sovražen odnos do podjetništva in obrtništva. Seveda naj bi vzgoja sledila neki skupni vrednotni usmeritvi, ki nudi osnovo sobivanja, kot je za zahodno civilizacijo krščansko-helenistična osnova, vendar je totalno uniformiranje zelo škodljivo. (Str. 255)

Svoboda, odgovornost in vest

Svoboda, odgovornost in vest so tiste značilnosti človekove duhovne razsežnosti, s pomočjo katerih človek najde smisel svojega življenja in mu sledi. S tem uresničuje zametek, seme, podobo svoje osebnosti, za kar je »nagrajen« z globokim zadovoljstvom in mirom. To je občutek sreče, ki ga ne more dati noben nadomestek, kot so bogastvo, slava in oblast ali druge konkretne droge. V tem se tudi odkriva, ali je človek na poti rasti, zorenja in uresničevanja svoje lastne osebnosti. (Str. 405)


Več v priponki.


Cukjati France, Slovenske podobe zla - PRIPONKA.doc