SAZU je izdal Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, njegova avtorja sta jezikoslovca Ludvik Karničar in Andrejka Žejn.

Alfabetarij je delo, ki običajno stoji na začetku tako obsežnih znanstvenih slova­ropisnih projektov, kakršen je Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, v tem primeru pa se je potreba po njem pokazala ob negotovi usodi projekta in ob razmisleku o nadaljnjem konceptu slovarja, ki naj bi omogočil izid zvezkov z iztočnicami do črke Ž.

Ustroj in obseg alfabetarija

Uvodoma so aktualizirani mreža krajev in seznam izpisane literature, izpostavljen je pomen slovarja v mednarodni slovenistiki in slavistiki in na ozadju slovarja kot celote predstavljena načela seznama iztočnic. Vse to naj nudi podlago za morebitno nadaljnje delo na slovarju.

Osrednji del publikacije, celotni alfabetarij tezavra, nudi vpogled v zajetno gradivo graškega dolgoročnega narečjeslovnega projekta. Vsebuje nekaj čez 17.000 iztočnic s pod­iztočnicami, ki so v alfabetariju zapisane z zamikom, od tega nekaj več kot 1.000 kazalk.

Iztočnice od A- do vključno mižnjak so že bile objavljene v prvih sedmih zvezkih tezavra, kar pomeni približno 7.000 iztočnic, torej bistveno manj kot polovica. Ostale iztočnice, od mlače do žvižglati, so še predvidene za objavo. Gradivo zanje je skupaj z že obdelanim in objavljenim gradivom zainteresiranim raziskovalcem dostopno v Biblioteki SAZU.

Nova spoznanja o besednem bogastvu slovenskih koroških narečij v Avstriji

O knjigi Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem avtorjev Ludvika Karničarja in Andrejke Žejn je dr. Jožice Škofic zapisala, da gre za znanstveno delo, ki prinaša nova spoznanja o besednem bogastvu slovenskih koroških narečij v Avstriji. Z izidom alfabetarija tako dobivamo vpogled v bogato gradi­vo, zbrano za Tezaver, ki deloma še čaka na temeljito leksiko­grafsko obdelavo, kot je bila zamišljena za Thesaurus der sloweni­schen Volkssprache in Karnten, katerega zadnji, 7. del (L-mi) je izšel leta 2012 pri Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju.

Enako ali morda še bolj kot za slovenistično ter primerjalno in kontrastivno jezikoslovje samo pa je dokončanje projekta pomembno za dvojezične Slovence na avstrijskem Koroškem, saj je Tezaver znanstveno podprt dokument o obstoju in razno­likosti slovenskih koroških narečij.

Vrednost gradiva je neprecenljiva

Dr. Heinrich Pfandl je izpostavil, da je predloženi seznam iztočnic po eni strani velik znanstveni dosežek glede standardizacije in sestavitve kazalk, po drugi strani pa alfabetarij predstavlja desideratum, ki sta ga slovenska in evropska dialektologija doslej pogrešali na vsakem koraku. Gre namreč za obravnavo močno arhaič­nih štirih slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem, ki so bila do nedavnega dobro ohranjena, zato je vrednost gradiva neprecenljiva in njegova dokumentacija vredna vsakega napora.

Ludvik Karničar

Ludvik Karničar se je rodil 23. avgusta 1949 na Obirskem na avstrijskem Koroškem. Maturiral je na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, doktoriral je v Gradcu z disertacijo o govoru na Obirskem v primerjavi s sosednjimi govori.

Leta 1979 se je na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu zaposlil kot sodelavec dolgoročnega raziskovalnega projekta o leksikalni inventarizaciji slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (vodji Stanislav Hafner in Erich Prunč). Leta 1989 je začel predavati na graški slavistiki, ukvarjal se je tudi s prevajanjem in bil aktiven v domačih društvih na Koroškem. Na univerzi je predaval do upokojitve leta 2004. Od 1. junija 2017 je dopisni član SAZU.

Ludvik Karničar

Andrejka Žejn

Andrejka Žejn se je rodila leta 1977 v Šempetru pri Gorici. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi je bila eno leto asistentka na Univerzi v Novi Gorici. Leta 2005 je začela sodelovati pri projektu narečnega slovarja Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten pod vodstvom prof. dr. Ludvika Karničarja na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu. Doktorirala je s temo Določitev poteka izoleks v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem. Od leta 2015 je sodelavka ZRC SAZU Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede.

To dragoceno gradivo mora biti objavljeno

Na platnici knjige je akademik dr. Kajetan Gantar zapisal: »Fundacija dr. Bruno Breschi, iz sredstev katere je financirano delo za publikacijo, bo skušala apelirati na slovensko javnost in narediti, kar je v njenih močeh, da bi našla podpornike ali sponzorje, da to dragoceno gradivo, ki je bilo v desetletjih z velikim trudom zbrano po zaslugi entu­ziastov in domoljubnih informantov, ne bi neobdelano in neobjavljeno kot torzo obležalo v omarah. Bila bi nepopravljiva škoda in za nas, ki živimo v samostojni slovenski državi, neodpustljiva sramota, če bi skrb za naše koroške rojake, ki so v težkih pogojih branili slovenstvo in gojili slovensko besedo, tako kot jo gojijo in ohranjajo še danes, ostala samo pri lepih in praznih besedah.«