Mednarodni olimpijski komite (MOK) je 5. februarja 1992 priznal samostojnost slovenskega olimpijskega športa. S tem je Olimpijski komite Slovenije postal polnopravni član MOK. Slovenski športnice in športniki so tako že istega leta nastopili tako na zimskih kot poletnih olimpijskih igrah v Albertvillu oziroma Barceloni. V 30 letih so naši olimpijci osvojili 45 medalj.

OKS eden od 192 članic

Ob ustanovitvi Olimpijskega komiteja Slovenije je bilo prisotnih 29 olimpijskih zvez in pet zvez športov, ki jih priznava MOK, skupaj torej 34. »Danes je v OKS-ZŠZ včlanjenih 192 članic – nacionalnih panožnih športnih zvez, lokalnih športnih zvez, zamejskih športnih združenj, Zveza za šport invalidov – paralimpijski komite, Slovenska univerzitetna športna zveza, Športna unija Slovenije in druga športna združenja,« pojasnjuje generalni sekretar OKS Blaž Perko. Prvi predsednik od ustanovitve OKS do leta 2014 je bil dr. Janez Kocijančič, od leta 2014 pa je predsednik Bogdan Gabrovec.

Generalni sekretar OKS Blaž Perko. FOTO: Aleš Fevžer

Prve medalje na poletnih in zimskih igrah

Slovenija na prvo medaljo na največjem festivalu športa na svetu ni čakala dolgo. Na prvih olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 je v veslanju poleg dvojca brez krmarja do brona priveslal tudi četverec brez krmarja v postavi Milan Janša, Janez Klemenčič, Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič. 

Dve leti pozneje, v norveškem Lillehammerju, so slovenski športniki osvojili tudi prve medalje na zimskih olimpijskih igrah in nadaljevali bronasti niz. Smučarja Katja Koren in Jure Košir sta bila bronasta v slalomu, njuna reprezentančna kolegica Alenka Dovžan pa v kombinaciji.

Zlati medalji Tine Maze v Sočiju leta 2014. FOTO: Aleš Fevžer

Prva poletna zlata medalja v Sydneyju, zimska v Sočiju

Ob prelomu tisočletja je prišlo do preloma tudi v slovenski olimpijski zgodovini. V Sydneyju se je začela zlata era nabiranja najžlahtnejših odličij. Luka Špik in Iztok Čop v moškem dvojnem dvojcu ter Rajmond Debevec v streljanju (trojni položaj na 50 metrov) so 23. septembra poskrbeli za nepopisno veselje slovenskih navijačev in Sloveniji »priborili« prvi zlati medalji.

Nekoliko dlje časa smo na prvo zlato kolajno čakali na zimskih olimpijskih igrah, nato pa je smučarka Tina Maze leta 2014 osvojila kar dve, in sicer v smuku in veleslalomu. To sta za zdaj edini slovenski zlati medalji na zimskih igrah.

Primož Roglič je bil letos v Tokiu zlat v kronometru. FOTO: Alež Fevžer

Na dosedanjih igrah nastopilo več kot 800 slovenskih športnikov

Na vseh dosedanjih olimpijskih igrah od osamosvojitve naprej je slovenske barve zastopalo 818 športnikov, od tega 468 na poletnih in 350 na zimskih igrah. Na poletnih je bila naša reprezentanca najštevilčnejša leta 2004 v Atenah (79), na zimskih pa pred tremi leti v Pjongčangu (71).

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez je eden izmed 206 priznanih nacionalnih olimpijskih komitejev.

Olimpijci doslej osvojili 45 medalj

»Najuspešnejše so bile igre v Tokiu, saj so tam športniki dosegli kar tri zlate kolajne. Hkrati so dosegli tudi veliko število ostalih dobrih uvrstitev. Po številu kolajn pa izstopajo igre v Sočiju, kjer so športniki osvojili 8 kolajn,« ponosno pripoveduje Perko. Najuspešnejša slovenska športnica na olimpijskih igrah je Tina Maze s po dvema zlatima in dvema srebrnima medaljama. Veslač Iztok Čop ima prav tako štiri medalje vseh treh leskov, in sicer s štirih olimpijskih iger (Sydney – zlato, Atene – srebro, Barcelona, London – bron).

Zlata plezalka Janja Garnbret z letošnjih iger v deželi vzhajajočega sonca. FOTO: Aleš Fevžer

Čez nekaj mesecev igre v Pekingu

Naslednje zimske olimpijske igre bo februarja prihodnje leto gostil Peking, na katere se v olimpijskem komiteju pospešeno pripravljajo. Perko pravi, da »v stalnem stiku z organizatorji in MOK ter veleposlaništvom spremljamo stanje na Kitajskem glede covid razmer in na sploh stanja, kar je še posebej pomembno, saj tokrat izjemoma nismo mogli obiskati prizorišč in se organizacijsko pripraviti na udeležbo. Izkušnje s posebnimi covid protokoli, ki bodo za te igre še posebej strogi, imamo že z iger v Tokiu in pred odhodom bomo vse člane reprezentance poskusili kar najbolje opremiti z informacijami.«

 Judoistka Tina Trstenjak je zlatu iz Ria v Tokiu dodala srebro. FOTO: Aleš Fevžer

Na igre približno 45 športnikov

Glede odhoda v Peking je treba organizirati in načrtovati prevoz, skupno opremo (oblačila), rezervirati namestitve, urediti ustrezne akreditacije, da bodo vsi člani reprezentance imeli ustrezne pogoje za delo, ki je seveda usmerjeno izključno v podporo športnikom. »Predvidoma bo na igre potovalo približno 45 športnikov in skupaj okoli 90 oseb. Obdobje kvalifikacij na igre se zaključi v sredini januarja, ko bo tudi znana končna sestava reprezentance.« 

Razumljivo bomo vsi spet stiskali pesti za naše športnike in se skupaj z njimi veselili novih uspehov.