Ob prazniku Marije Pomagaj je bilo slovesno v Marijinem svetišču na Brezjah, kjer sta bili dve maši. Na vigilijo praznika, ki je posvečen slovenskim krščanskim izročilom , je mašo daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, na sam praznik, v nedeljo, 24. maja, pa je ob somaševanju rektorja bazilike dr. p. Roberta Bahčiča na trgu pred baziliko maševal murskosoboški škof Peter Štumpf.

Sobotno mašo je daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Foto: Arhiv Slovensko Marijino narodno svetišče

Letos je je bil klic »Marija pomagaj nam« zelo aktualen

Za Slovensko Marijino narodno svetišče Brezje je to še prav poseben praznik, saj praznuje naša Marija Pomagaj, ki ji pravimo tudi Kraljica Slovencev. Z obhajanjem praznika so pričeli na predvečer, v soboto, 23. maja, ko je mašo v baziliki Marije Pomagaj daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Zaradi izrednih razmer so letos vigilijo praznika obhajali v omejenem obsegu, brez procesije po maši.


Pete litanije Matere Božje. Foto: Arhiv SMNS

Letos je naš klic »Marija pomagaj nam« še kako aktualen, je dejal nadškof. Kronavirus je ustavil ritem našega življenja. Za nekaj tednov nam je zaprl celo naše cerkve za bogoslužje in to celo za veliko noč, ko obhajamo naš največji krščanski praznik. Bil je to čas, ko smo kot posamezniki, družine in kot župnijska občestva iskali, kako v teh drugačnih, izrednih razmerah živeti našo vero.

Maša, vir in vrhunec našega krščanskega življenja

»Tam kjer je vera živa in je ljubezen pristna, tam se najdejo tudi poti in načini, kako vero živeti, čeprav v drugačnih in kdaj težkih okoliščinah,« je razmišljal. »Težje pa je tam, ker se na vero gleda, kot na nekaj 'tako za zraven', ne pa kot temelj, na katerem gradimo svoje življenje, odnose med nami in naš jutri. Vem, mnogim med vami je bilo težko, ker se niste mogli v živo udeležiti maše, ki je vir in vrhunec našega krščanskega življenja.«


Duhovniki in verniki pred brezjansko Marijo Pomagaj. Foto: Arhiv SMNS

Dejal je, da je bila mogoče ta suša v nekem oziru celo dobra, da smo spoznali in začutili, za kaj smo bili prikrajšani. »Vendar to lahko čuti tisti, ki ima osebno vero. Če je vera samo tradicionalna, potem vemo, da ima ob nedeljah prednost marsikatera druga stvar, pred obiskom maše.«

Slabe stvari postavljajo v senco to, kar je dobro

Tedni, ki smo jih preživljali v izrednih razmerah, so pokazali na našo realnost. Nadškof Cvikl je spomnil, da je prišlo na dan veliko lepega, plemenitega, to, kar je v nas najboljše in najbolj plemenito. A na dan so prišle tudi slabe stvari, tisto kar nas razdvaja, ločuje, postavlja ene nasproti drugim.

»Škoda, če v naših medsebojnih odnosih slabe stvari postavljajo v senco to, kar je dobro, nadčloveško žrtvovanje mnogih, ki so se od jutra do večera razdajali. Tu mislim na zdravnike, medicinske sestre in drugo osebje po bolnišnicah, ali pa osebje po domovih za ostarele. Pa tudi na vse, ki so odgovorni za javno življenje, od države do občin in krajevnih skupnosti.«

Naj Božja mati prebuja v nas čut za skupno dobro

Njegovo sporočilo je bilo, da tu ob milostni Marijini podobi, »prosimo za vse Slovenke in Slovence, verne in neverne, naj Božja mati prebuja v nas čut za skupno dobro, za resnico, za iskreno medsebojno spoštovanje.«

Vigilija praznika Marije Pomagaj pomeni tudi obhajanje večera slovenskih krščanskih izročil. Marija Pomagaj je globoko prisotna v zavesti slovenskega človeka, k Njej se zatekamo v naših stiskah in priprošnjah. Še bolj v nemirnih in težkih časih.

Po končani maši so sledile pete litanije Matere Božje in nato celonočno češčenje v kapeli Marije Pomagaj. Med petimi litanijami so bili verniki povabljeni, da gredo po kolenih okoli oltarja Marije Pomagaj. Prvi so šli duhovnik in za njimi verniki.

Škof Peter Štumpf: »Marija je naša Zagovornica pred Bogom«


Foto Ivo ŽajdelaŠe vedno zredčene vrste zaradi koronavirusa. Foto Ivo Žajdela

Murskosoboški škof Peter Štumpf je med slovesno mašo na praznik Marije Pomagaj v pridigi je dejal, da smo Slovenci preprosti verniki, ki s pobožnosti častimo Marijo. Omenil je zgodbo o poroki v galilejski Kani, kjer je prav Marija opazila stisko mladoporočencev.

Marija je obzirna in čuteča do tistih, ki so v stiski

»Marija je bila žena močnega značaja, seveda ponosna na svojega sina Jezusa in hkrati obzirna in čuteča do tistih, ki so bili v stiski. Sinova slava je bila njena slava, zato si v svoji ženski in materinski pozornosti nikakor ni mogla dopustiti, da Jezusa ne bi spodbudila, naj ukrepa in prepreči morebitni škandal glede vina, ki so ga svatje prekmalu spili,« je dejal škof Štumpf in dodal, da svatba v galilejski Kani pomeni razodevanje Marijinega posredovanja za nas pri Bogu. Spomnil pa se je tudi sv. papeža Janeza Pavla II., ki je pred 24. leti obiskal Brezje.

»Virusi nas nikakor ne bodo uničili, če se ne bomo sami uničili.«

Razpoloženje med epidemijo je primerjal z razpoloženjem na poroki v galilejski Kani, le so pri nas nastale zagate zaradi pomanjkanja zaščitne opreme, respiratorjev in drugih spremljajočih reči povzročale polemike in poglabljale delitve med nami.


Na trgu pred baziliko je mašo daroval škof dr. Peter Štumpf.

»Človeštvo še ni prišlo do izravnave stanja med kombinacijami njegovih zablodelosti in zgrešenosti in zato tudi nemočmi poiskati takšne rešitve, ki bi ga dokončno osvobodile pred neodgovornostjo do lastnega obstoja in pa Božjo naklonjenostjo, ki pa se človeštvu dobesedno vsiljuje z nenehno bližino, ljubečo solidarnostjo in potrpežljivo pripravljenostjo pomagati, da v sebi spremeni vse, kar mu škodi in ga peha v samouničenje. Virusi nas nikakor ne bodo uničili, če se ne bomo sami uničili.«

Marija je pot do Boga

Nato je škof znova spregovoril o Mariji kot o posrednici med nami in Bogom. »Mati Marija je znamenje, da Bog Oče nikdar ne prepušča sveta samemu sebi, čeprav svet zapušča Boga Očeta. Zapušča tudi njegovega Sina Jezusa Kristusa.«


Škof Štumpf med pridigo. Foto Ivo Žajdela

»Marija ni nadomestek za Boga, je pa pot do Njega. Marija je naša Zagovornica pred Bogom in je naša Pomočnica ne samo v stvareh, za katere jo prosimo, temveč tudi v stvareh, za katere zaradi greha nimamo spoznanja, da bi morali častiti, slaviti in prositi Boga.«

»Ona na materinski način govori vsem ljudem o Bogu Očetu. Ona govori o Njem tudi tukaj na Brezjah, na Rakovniku in drugih njenih cerkvah po Sloveniji in svetu. Marija je zato Pomočnica tudi naši veri v Boga Očeta. Marija pravzaprav izpopolnjuje našo vero. Ko je potrebno obveže tam, kjer je zlomljeno; podpre tam, kjer šepa; opogumlja tam, kjer se vsiljuje malodušje in dopolnjuje tam, kjer se širi verska nevednost.«

Marija, ozdravi naše rane!

Ob koncu pridige je Marijo Pomagaj prosil, naj »ozdravi naše rane, ki nam jih je zadal ta novi virus; ki nam jih poglabljajo naši prepiri; ki nam jih zastrupljajo naše razdeljenosti. Ohladi našo jezo, ki je še zmeraj vroča vse od 2. svetovne vojne. Vodi naše misli proč od obsojanja in obtoževanja drug drugega. Očisti naša pljuča za vdihavanje sape Svetega Duha, da naše duše ozdravijo in se nam srca v prsih omehčajo. Nebeška Mati Marija, pomagaj nam, da postanemo podobni tvojemu Sinu. Nikdar ne prenehaj za nas prositi milostnega Boga. Zdaj in ob naši smrtni uri.«

Po slovesni maši je sledila molitev pri podobi Marije Pomagaj.

Praznik Marije Pomagaj so v preteklih letih zaznamovali s prireditvijo, koncertom Marija prečista, vseh milosti vir, ki so ga letos morali odpovedati oziroma prestaviti na kasnejši čas. Večerno mašo je daroval rektor bazilike dr. p. Robert Bahčič, pri maši so peli člani družine Pirnat.

Škof Peter Štumpf je letos februarja izgubil očeta. Le teden dni po pogrebu je pri Mariji Pomagaj vodil slovesnost na praznik Lurške Matere Božje. Ob tem je zaupal, da sta njegova starša dan po poroki priromala na Brezje in Mariji v varstvo priporočila svoj zakon in družino.

22- Brezje, praznik Marije Pomočnice, Marija Pomagaj, pridigi nadškof Cvikl, škof Štumpf.doc