Zapri
Iskanje

Slovo od Hongkonga

Za vas piše:
Rok Blažič
Objava: 23. 04. 2021 / 06:05
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 23.04.2021 / 09:18
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Slovo od Hongkonga

Slovo od Hongkonga
Vse več ljudi zaradi izginjanja svobode govora in negotove prihodnosti zapušča nekoč cvetoče mesto.

FOTO: Reuters/arhiv Družine

Asa in Willie Lai iz Hongkonga sta lani decembra s svojimi tremi hčerami zapustila domače mesto in se preselila v Glasgow na Škotskem. Za seboj sta zapustila redno službo, krog prijateljev, cerkveno občestvo in starše. Asina mati Ada je za agencijo Reuters, ki je spremljala družinsko slovo, dejala: »Pogrešala bom vnuke, svojo hčer. Nočem, da odidejo, počutim se nemočno.« Toda Asa in Willie tako kot številne druge družine ne vidita več prihodnosti v Hongkongu. Asa se spominja dogodkov, ki so ju pripeljali do odločitve: »Šlo je za kopičenje vsega, kar se je dogajalo … težko je izbrati točno določen trenutek. Mislim, da je bilo odločilno, ko so začeli krčiti svobodo govora.«

Junija 2019 sta bila v množici dveh milijonov ljudi, ki so protestirali proti krčenju demokracije. Mnogi so pričakovali, da jih ne morejo preslišati. Upali so, da bo ozemlje, ki ga je leta 1997 Velika Britanija vrnila Kitajski, a je ohranilo drugačen politični sistem, doživelo nov preporod. Toda sledilo je zaostrovanje vlade in nasilje na protestih. Asa Lai se spominja: »Tega nisem mogla sprejeti, pomislila sem, da ne želim več živeti tu. Dva milijona ljudi, vlada pa nas ne upošteva. Sčasoma so novice postajale vedno bolj žalostne.«

Soočanje s travmami

Oblasti, naklonjene matični Kitajski, so sprejele zakon o nacionalni varnosti, na katerega podlagi so obsodili številne protestnike in voditelje demokratičnega pola. Veliko mladih je pobegnilo iz bojazni pred zaporno kaznijo in za medije pogosto spregovorijo le pod psevdonimom. Mladeniču, ki se je za Al Jazeero predstavil kot Ted, je uspelo pobegniti na Tajvan. Vsi niso imeli takšne sreče, kot na primer dvanajst mladih demokratičnih aktivistov, ki jih je lani zajela kitajska obalna straža. Ted se po dogodkih sooča z globoko travmo: »Moj sostanovalec pravi, da se v spanju tresem. Včasih v kriku skočim iz postelje.«

Po raziskavi Univerze v Hongkongu ima skoraj tretjina prebivalcev mesta simptome posttravmatske stresne motnje. Teda rešuje zaposlenost, deluje v nevladnih organizacijah in študira politologijo, saj se želi na primeru Tajvana, ki je v 80. letih doživel obdobje demokratizacije po diktaturi, naučiti, kako se soočati s travmami preteklosti: »Danes Hongkong še doživlja bolečino. Toda nekega dne, morda čez trideset ali štirideset let, bomo potrebovali tudi izkušnje iz pravične tranzicije.«

Begunci

Mnoge, ki so se zatekli v tujino, pesti občutek krivde, da so zapustili prijatelje. Peter Tang (psevdonim) je iz strahu pred aretacijo pobegnil v Veliko Britanijo: »Ne morem pozabiti, da je mnogo mojih prijateljev v zaporu. Toda če bi me aretirali, ne bi mogel storiti ničesar. … Lani smo prisegli, da bomo branili Hongkong, in zdaj se počutim kot dezerter.« Osemnajstletni Ah Y je po aretaciji na protestih dobil pogojno kazen. Takoj ko je zaključil srednjo šolo, ga je družina poslala v ZDA, kjer pa s turističnim vizumom ne more dobiti dela. Za Radio Free Asia je povedal: »Resnično pogrešam Hongkong, družino, prijatelje. Vidim, da še vedno potekajo protesti, a se jih ne morem udeležiti. Včasih se počutim nekoristnega.«

Ludwig je pobegnil po krvavem obleganju Politehnične univerze, ko je bil priprt, in hitro uvidel, da ne bo doživel poštenega sojenja. V Kanadi je pridobil status begunca. Ostal je brez vsega, zato se samo nasmehne, ko sliši, kako »krasno« je to. »Nikoli se ne bom mogel vrniti v Hongkong, svoj edini dom. … Precej žalostno je biti begunec v izgnanstvu, a mislim, da se lahko kjer koli borim naprej,« je izjavil za Radio Free Asia.

Množično izseljevanje

Vse več držav nudi Hongkonžanom politični azil ali hitrejše postopke za pridobivanje vizuma. Velika Britanija je vsem, ki so bili rojeni pred letom 1997 in imajo poseben status »britanskega prekomorskega državljana«, ponudila petletno dovoljenje za bivanje in možnost pridobitve polnega državljanstva. Samo letos pričakujejo več kot 150.000 priseljencev, v petih letih pa dvakrat toliko. Če so v prvih mesecih bežali v glavnem mladi, ki so se bali posledic sodelovanja na protestih, pa se jim vse bolj pridružujejo širši sloji.

Po raziskavi Kitajske univerze v Hongkongu iz septembra 2019 bi se štirje od desetih prebivalcev mesta izselili, če bi imeli možnost, skoraj četrtina pa ima za to že izdelan načrt. Izseljevanje je tako množično, da so nepremičninske agencije dopolnile svojo ponudbo s podporo pri vizumskih vlogah in prodaji imetja. Izseljevanje prinaša negotovost tudi v gospodarstvu, ki sta ga prizadela politična kriza in pandemija koronavirusa. Mladi v tujino odnašajo znanje, starejši iz srednjega in višjega sloja pa tudi kapital: Bank of America je ocenila, da bo odšlo okoli 76 milijard dolarjev.

Prihodnost prihajajoče generacije

Med izseljenci je veliko družin, ki med razlogi poudarjajo varno in svobodno okolje za vzgojo otrok. Eva (psevdonim), ki se je z družino preselila v Veliko Britanijo, je za Guardian povedala, da jo je k temu spodbudila uvedba pouka o nacionalni varnosti, ki ga mnogi razumejo kot indoktrinacijo. »Nočem, da moj otrok odrašča v takšnem okolju. Hongkong ni več to, kar je bil. Ljudje mi govorijo, da sem pogumna, toda ne vem, ali so bolj pogumni tisti, ki odhajajo, ali tisti, ki ostajajo.« Tisti, ki si selitve ne morejo privoščiti, si želijo otroke poslati na študij v tujino, od koder se marsikdo ne bo več vrnil.

Asa in Willie se zavedata, da sta privilegirana, saj sta lahko prodala stanovanje, kar jima bo omogočilo nekaj let preživetja v tujini: »Imamo finančne zmožnosti, kaj pa ostali, prihodnja generacija Hongkonžanov?« Med pripravljanjem prtljage za pot je posebno mesto dobilo njihovo družinsko Sveto pismo. Iz vrst kristjanov, ki jih je v Hongkongu okoli 12 %, izhajajo tudi številni prodemokratični voditelji. Če bo Kitajska še naprej spodkopavala hongkonški demokratični eksperiment, se mnogi bojijo tudi posledic za versko svobodo.

Kratek pregled zgodovinskih dejstev

1898 - Velika Britanija za 99 let zakupi ozemlje Hongkonga

1949 - Hongkong postane zatočišče beguncev pred komunizmom

1997 - Hongkong vrnjen Kitajski po načelu »ena država, dva sistema«

2014 - »Dežnikarska revolucija« za demokratične volitve

2019 - Milijonski protesti proti izročanju zapornikov matični Kitajski

2020 - Zakon o nacionalni varnosti

2021 - Velika Britanija ponudi zatočišče Hongkonžanom


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (17/2021).

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
27,50€ Poglej izdelek: Vstopi v sveto pismo
Nalaganje
Nazaj na vrh