Šmarnice: še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti pri nas
Šmarnice: še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti pri nas
Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila praznovanje ob poganskem »majskem drevesu« (Maibaum). Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli.
Na Slovenskem že od leta 1851
Med Slovenci se je majniška pobožnost začela v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851, od tod pa se je hitro razširila po vsej slovenski deželi. Janez Volčič je leta 1855 napisal knjigo z naslovom Šmarnice po cvetlici, ki vzcveti v začetku maja, in pod tem imenom se je pobožnost hitro razširila med ljudmi. Ljudje so to pobožnost vzeli za svojo in so jo obhajali pri številnih Marijinih kapelicah, kjer so brali šmarnično branje, molili litanije in peli Marijine pesmi. Še danes je ta navada marsikje ohranjena, čeprav imajo danes po cerkvah šmarnice največkrat med mašo.
Preberite še:
Škofa Cvikl in Bizjak o spominih na šmarnice
Z razmahom šmarnične pobožnosti se je pokazala potreba po šmarničnem branju in primernih pesmih. Prav v času razširjanja majske pobožnosti je slovensko slovstvo dobilo največ nabožnih pesmi. Res niso bile vse umetniške, a so s primerno melodijo vernikom segle globoko v srce. Pesmi so začeli zbirati v zbirke in jih izdajati v obliki pesmaric.
Šmarnično branje 2026
Tudi letos je Slovenski katehetski urad v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo pripravil šmarnice za otroke in za odrasle. Šmarnice za otroke z naslovom Bogati ubožec iz Assisija je pripravil župnik v Tomišlju Aco Jerant, šmarnice za odrasle Ves tvoj pa Urška Smerkolj. Obe temi se navezujeta na letošnji obletnici.
Otroci bodo skozi mesec spoznavali življenje sv. Frančiška Asiškega, čigar 800. obletnico smrti obeležujemo prav letos. Nadobudni šmarničarji bodo prvi dan dobili igralno ploščo, vsak naslednji dan pa igralno kartico. Ob koncu šmarnic bodo tako imeli novo družabno igro. Šmarnice za otroke bodo po zaslugi ilustratorke Marije Bobič slikovite in barvite.
Preberite še:
Ti dve zgodbi bomo letos brali pri šmarnicah
Kaj kmalu pa bo minilo tudi 30 let od prvega obiska papeža sv. Janeza Pavla II. v Sloveniji. Odrasli šmarničarji bodo zato letos prisluhnili zgodbi njegovega življenja. »Odraščal je v zaupnem odnosu do Marije, ki jo je kot mladostnik častil, z leti pa je postala njegova sopotnica pri vsakdanjih vprašanjih, tudi, ko je kot papež moral sprejemati težje odločitve,« je na predstavitvi šmarničnega branja dejala avtorica.
Šmarnice nas vabijo k zbiranju, poslušanju in spoznavanju dveh svetniških likov, sledi pa izziv za vse – da pokončno stopamo skozi življenje v zaupanju Jezusu in Mariji.



