Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Smej se«: čim manj alkohola in čim več pravega veselja

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 02. 03. 2022 / 19:08
Oznake: Dogodek, Postni čas
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 02.03.2022 / 19:40
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

»Smej se«: čim manj alkohola in čim več pravega veselja

»Smej se«: čim manj alkohola in čim več pravega veselja
Slogan letošnje akcije, Smej se, so udeleženci novinarske konference vzeli zares. FOTO: Tatjana Splichal
Tradicionalna postna akcija »40 dni brez alkohola« letos piše že 17. poglavje, z njo pa organizatorji opozarjajo, da prekomerno uživanje alkohola povzroča mnoge stiske v družinah zaradi skrhanih odnosov, nasilja, prometnih nesreč in bolezni.

S pridružitvijo akciji vsak udeleženec dejavno izrazi solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola v družinah, prometu in zdravju. Roke so si znova podali Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in med.over.net ob podpori pridruženih organizacij; to so Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete, Društvo Žarek upanja, Zavod Vse bo v redu, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov, Društvo abstinent, Skupnost CSD Slovenije, Društvo Up in Zveza kulturnih društev Slovenije.

Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. FOTO: Tatjana Splichal

Od pepelnice do 16. aprila

Postni čas je priložnost za razmislek o lastnih navadah in razvadah ter hkrati čas, ko nekaj naredimo tudi za druge ljudi, za solidarnost, je ob začetku že 17. epizode akcije, ki bo potekala od danes bo 16. aprila pod sloganom »Smej se«, poudaril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič: »Glavni namen akcije je z odpovedjo alkoholu izraziti solidarnost z vsemi, ki zaradi alkohola trpijo v naših družinah, na cestah ali zaradi bolezni.« 


Odpoved namenimo miru, zlasti v Ukrajini

V teh letih so združili tri tematike, ki so neločljivo povezane in prepletene: zdravje, socialo in promet. Tomažič je ob začetku letošnje akcije dodal še aktualno misel papeža Frančiška, ki prosi, naj današnjo odpoved namenimo miru – v naših družinah, državi, svetu in zlasti v Ukrajini. »Vabimo ljudi, da se lahko letos odločijo za odpoved alkoholu tudi z globljim namenom miru v Ukrajini. Sicer pa tudi po koncu akcije zmerno in s čim manj alkohola in čim več pravega veselja,« je pristavil Tomažič.

Letošnja akcija pod sloganom Smej se že 17. po vrsti. FOTO: Tatjana Splichal

Smeh kot zdravilo

Letošnje geslo »Smej se« udejanjata tudi ambasadorja akcije, stendap komika Uroš Kuzman in Aleš Novak. »Eden najboljših mehanizmov, da se rešimo ali obvarujemo hujših stisk, je, da življenje jemljemo tudi s humorjem. Smeh običajno pričakuje dva ali več ljudi. Med epidemijo, ko se nismo mogli družiti in smejati, smo videli, kakšen hendikep je to in kako pomembno je, da imamo povezavo z drugimi ljudmi. Smeh dobro deluje tudi kot zdravilo, telesno in duševno,« je še povedal Peter Tomažič.

Mokra kultura se Slovencev še oklepa

Že peto leto v akciji sodeluje NIJZ. Da je kljub večletnemu trudu, programom in preventivnim akcijam »mokra kultura« še vedno sloves, ki se oklepa Slovenije, in da smo še vedno znani po tem, da so naše navade in tradicija prepojene s pitjem alkohola ob vsakem pomembnem dogodku, slavju, tudi v obdobjih stiske, je poudarila Karmen Henigsman iz NIJZ. To odseva tudi v številkah, saj sodi Slovenija med države z najvišjo porabo alkohola.

Karmen Henigsman iz NIJZ. FOTO: Tatjana Splichal

81 l piva, 42 l vina, 3 l žgane pijače letno

»Registrirana poraba je v letu 2020 znašala 9,8 litra čistega alkohola, torej je vsak prebivalec, starejši od 15 let, povprečno v tem letu spil 81 litrov piva in 42 litrov vina in 3 litre žgane pijače. Če ste sami spili manj, pomeni, da je nekdo spil več. Težje ocenljiva neregistrirana poraba, zlasti kot posledica domače proizvodnje alkoholnih pijač, številko verjetno dvigne še za petino. Vsak dan zaradi vzrokov, povezanih izključno s pitjem alkohola, umrejo 3 osebe,« je pojasnila Henigsmanova.

Med epidemijo porast pitja

Raziskava Panda, s katero je NIJZ spremljal stanje v času koronavirusa, je razkrila, da je od 8 do 14 % odraslega prebivalstva med epidemijo pilo več kot prej. Zaskrbljujoča je zlasti starostna skupina od 18 do 29 let, v kateri je približno petina posameznikov pila več kot pred epidemijo. Vsako pitje alkohola je tvegano, je še poudarila Henigsmanova, saj je povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami. »Varne meje pitja ni,« je še prepričana.

Andreja Verovšek (med.over.net), strokovna sodelavka akcije. FOTO: Tatjana Splichal

Vsaka četrta slovenska družina

Z njo se je strinjala tudi strokovna sodelavka v akciji 40 dni brez alkohola Andreja Verovšek (med.over.net). Po njenem težave z alkoholom niso težava zgolj zasvojenih in njihovih družin. Zaradi alkohola trpijo zasvojeni, njihovi družinski člani, prijatelji, sodelavci, celotna družba, in čeprav se s tem spopada vsaka 4. slovenska družina, še vedno premalo vemo o tem, prepozno ukrepamo in ne preprečimo pravočasno nesmiselnega trpljenja. Trije glavni razlogi so za to.

Stigmatiziranost in sram

Prvi je, da zasvojenost z alkoholom bližnji težko prepoznajo, ker so s to osebo v čustvenem odnosu. »Zato je naša skupna odgovornost o tem govoriti, širiti informacije, ker le ozaveščen človek lahko prepozna, kdaj je čas za alarm in spremembo načina življenja,« pojasnjuje Verovškova. Drugi razlog je, da imajo trpeči premalo spodbude, moči in podpore v družbi; še se srečujejo s stigmatiziranostjo in doživljanjem sramu. Tretji razlog pa je v prepričanju, da se ni lepo vmešavati v tuje probleme.

Na današnji novinarski konferenci v Galeriji Družina. FOTO: Tatjana Splichal

Bodimo zgled, ne pijmo in strezimo alkohola

In kaj lahko vsakdo stori za zmanjšanje posledic zlorabe alkohola v Sloveniji? »Vsak od nas je dolžan in moralno zavezan pomagati svojemu sosedu, prijatelju, sorodniku, sodelavcu ali nekomu, s katerim se srečuje, mu dati spodbudo ali ga usmeriti, kje lahko izve več ali poišče pomoč. Drugi način pa je, da smo sami zgled – da ne pijemo alkohola, omejimo to potrebo, ga niti ne strežemo, ko imamo goste,« poudarja Andreja Verovšek.

Tudi v prometu tragične številke

Tudi direktor Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) Jože Hribar je postregel nekaj tragičnih številk. Lani se je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev na slovenskih cestah pripetilo 1513 prometnih nesreč, kar je kar 11 % več kot leto prej. Skok (za 16 %) beležijo tudi pri številu prometnih nesreč s smrtjo ali telesno poškodbo, skupaj pa je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, umrlo 37 oseb ali 37 % več kot v letu 2020.

Jože Hribar, direktor Javne agencije RS za varnost prometa. FOTO: Tatjana Splichal

Najmlajši žrtvi lani stari 15 in 16 let

»Vendar pa alkohol ni kriv za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki alkoholiziran sede za volan in nesrečo povzroči,« je izpostavil Hribar. Vsi povzročitelji prometnih nesreč lani so bili moški, izstopajo starostni skupini od 45 do 54 in od 55 do 64 let, vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles. Četrtina povzročiteljev smrtnih nesreč pod vplivom alkohola je imela vozniški staž nad 31 let. Lani sta bili najmlajši smrtni žrtvi mladostnika pod vplivom alkohola, stara 15 in 16 let, ki sta nesreči tudi povzročila.

Bodite 0.0 voznik!

»Kako nevarno je mišljenje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani, nam pove podatek: zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola v dovoljeni meji alkohola v krvi je lani umrlo 5 oseb. AVP zato opozarja, da že ena enota popitega alkohola zelo hitro vpliva na psihofizične sposobnosti in posledično na ravnanje v prometu. Prav zato naj vedno velja pravilo: bodite 0.0 voznik, bodite varen udeleženec v prometu!« svari Jože Hribar.

Ambasadorja akcije, stendap komika Aleš Novak in Uroš Kuzman. FOTO: Tatjana Splichal

Trezen ne pomeni brezvezen

Kaj pa o akciji pravita ambasadorja? Uroš Kuzman je smeje izpostavil, da se bo alkoholu odrekel bistveno lažje, kot bi se denimo sladkorju, v resnejših tonih pa nadaljeval, da vidi akcijo kot lepo priložnost za trening samodiscipline, ki je vedno dobrodošel, saj je njegov rezultat vselej kaka pozitivna navada, ki ostane in dela življenje lepše. »Ne dvomim, da bova z Alešem sebi in drugim dokazala, da 'trezen' ne pomeni 'brezvezen',« je zaključil Kuzman.

Nalaganje
Nazaj na vrh