Verjetno bo to prišlo v anale ne samo slovenske zgodovine. Glede na dejstvo, kako so mnogi izmed njih ustrežljivi do dela politikov, spomnimo se samo Jankovića, ki ga sodna palica nikoli ne udari, je vse skupaj nelogično. To dojemamo kot poniževanje, prezir in zaničevanje sodstva.

O utemeljenosti zahteve po višjih plačah ne dvomimo. Bolj kot sklicevanje na sodbe ustavnega sodišča, ki jih okoli 20 ni uresničenih, pa se zato niso razburjali. Čeprav načelno s poštenim in pravičnim sodstvom država stoji ali pade, tega slovenska zgodovina ne potrjuje. Eden največjih slovenskih problemov ostaja neizpeljana družbena tranzicija. Večina, ki je imela opravka z njim, ima še svoje (žalostne) izkušnje. Očitno je to usoda poklica. Kot sodne zmote. Med Slovenci je zlasti odmeval mariborski primer Bratuša v začetku 20. stoletja, ki je bil obsojen uboja, razkosanja in zaužitve hčere, ki se je po nekaj letih živa in zdrava pojavila v Novem mestu. K sreči cesar ni dovolil izvršiti smrtne kaz...