Papež Benedikt XVI. se je včeraj udeležil odprtja svetovnega vrha o varnosti preskrbe s hrano Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ki od 16. do 18. novembra poteka v Rimu, so poročali pri vatikanskem radiu. V svojem govoru je poudaril, da je priznanje transcendentalne vrednosti človeka prvi korak, ki lahko spremeni človekovo srce na način, da bo človek začel sodelovati v prizadevanju za odpravo pomanjkanja, lakote in revščine v vseh njihovih oblikah.

Katoliška Cerkev si bo vedno prizadevala za odpravo lakote, je dejal Benedikt XVI. in nadaljeval, da se Cerkev ne želi vmešavati v politične odločitve, saj spoštuje znanstvene ugotovitve in odločitve, ki temeljijo na odgovornosti in pristnih človekovih pravicah. Solidarnost se opira na tehnologijo, zakone in institucije, vendar ne sme izključiti verske dimenzije človeka, je poudaril papež.

Lakota po njegovih besedah ni toliko odvisna od pomanjkanja materialnih dobrin, temveč od pomanjkanja družbenih virov, med katerimi so najpomembnejše institucije. Manjka namreč mreža ekonomskih institucij, ki bi bile sposobne zagotavljati dostop do zadostne hrane in vode, je dejal Benedikt XVI. Prav tako je izpostavil pomen sodelovanja, ki mora biti skladen z načeli subsidiarnosti in solidarnosti, pri čemer je bistvenega pomena odgovornost tako mednarodne skupnosti kot držav, ki pomoč prejemajo.

Človeška solidarnost, ki izhaja iz ljubezni, gre po papeževih besedah onkraj pravičnosti, kajti ljubezen pomeni to, da kar je moje, dam in ponudim drugemu. Vendar pa solidarnost ni nikoli brez pravičnosti, ki nas usmerja, da damo drugemu tisto, kar mu pripada. Drugemu ne morem dati, kar je moje, ne da bi mu prej dal to, kar po načelu pravičnosti pripada njemu.

Če je cilj odprava lakote, potem mednarodna prizadevanja ne pomenijo le promocije uravnotežene in trajne gospodarske rasti ter politične stabilnosti, ampak morajo prav tako iskati nove parametre, v prvi vrsti etične, pravne in ekonomske, da bi se tako oblikovala nova stopnja sodelovanja, ki gradi enakopravni odnos med državami na različnih razvojnih stopnjah, je dejal Benedikt XVI.

Papež se je v govoru dotaknil tudi temeljnih človekovih pravic ter izpostavil pravico do zadostne, zdrave in uravnotežene prehrane in vode, poudaril pa je tudi temeljno pravico do življenja. Prav tako je spregovoril o zaščiti okolja, ki je po papeževih besedah odraz moralne drže neke družbe. Naše dolžnosti do naravnega okolja so povezane z dolžnosti do drugih oseb. Na področju zaščite okolja je treba v središče postaviti človeško osebo, Benedikt XVI. pa je tudi dejal, da je predvsem potrebna sprememba življenjskega sloga, potrošniških navad in spoznanje, kaj je človeku dejansko potrebno.