Najprej je bila v cerkvi sv. Nikolaja maša, ki jo je daroval domači župnik Mirko Turk. Sodeloval je cerkveni pevski zbor Sv. Peter iz Selc pod umetniškim vodstvom Vinka Rovtarja in ob spremljavi organista prof. Toneta Potočnika. Zapeli so tri pesmi Filipa Terčelja in pesem Ignacija Freliha, nekdanjega soriškega organista.

Pogled na Sorico. Foto: Ivo Žajdela

Pred 80. leti so jih umorili in še danes ni znano, kje so jih zakopali

Po maši je pred spominsko ploščo »izginulih« (ugrabljenih in umorjenih) soriških župljanov zbrane nagovoril Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze. Najprej je orisal razmere, v katerih so živeli prebivalci v vaseh pod Ratitovcem. Spomnil je na tako imenovane izginule takoj po vojni, ko so partizani ugrabili 24 moških. Od takrat do danes jih poimenujejo »izginuli«. Zaradi nepopisnega nasilja so utrpeli smrtni strah in jasna poimenovanja niso bila mogoča. Ugrabljene moške so »seveda« umorili in še danes, 80 let kasneje, ni znano, kje so jih morilci zakopali. Potem je spomnil na družine, ki jih je Ozna v božični zimi nasilno pregnala z domov in jih pregnala v Avstrijo.

Cerkev sv. Nikolaja v Sorici. Foto: Ivo Žajdela

Ko se s spominom dotikamo ubitih, priznavamo njihovo človeško vrednost

Govornik je vprašal zakaj se spominjamo ubitih mož in fantov iz vasi pod Ratitovcem. Dejal je, da najprej zaradi njih samih – ker je vsakemu od njih Stvarnik dal edinstveno življenje, kakršnega v vsem vesolju nikoli ni bilo in ga ne bo in ga nihče ni imel pravice pretrgati. »Drugič, spominjamo se jih tudi zaradi nas samih. Ko se jih spominjamo, pritrdimo vrednosti njihovega življenja, pritrdimo, da so bili nedolžni ljudje. Z eno besedo, v sebi obnovimo porušeno pravičnost. Restitucija pravičnosti se mora najprej zgoditi v notranjosti človeka, da bi se lahko potem uveljavila v skupnosti – četudi v majhni skupnosti, kakor smo mi tukajle, zdajle, toda to je izredno pomembna skupnost. Ko se s spominom dotikamo ubitih, priznavamo njihovo človeško vrednost in obnavljamo pravičnost. To delamo pravzaprav namesto slovenske države.«

Slavnostni nagovor je imel tudi Janez Janša, predsednik SDS. Foto: Ivo Žajdela

Resnica o zločinih komunizma na Slovenskem je zmagala

Slavnostni nagovor je imel tudi Janez Janša, predsednik SDS. Dejal je, da je resnica o zločinih komunizma na Slovenskem zmagala, saj je bilo objavljenih veliko knjig in druge literature o tem. Spomnil je na težnjo trenutnih levičarskih oblastnikov, ki želijo zločine prednikov prikriti. Tudi tako, da bi iznesene iz grobišč pokopali mimo sorodnikov in čim dalje od njih. To seveda treba preprečiti.

Po maši so podpisovali peticijo, ki jo je sestavila organizatorica slovesnosti Marija Gasser, ki že vrsto let raziskuje in piše o zločinih komunistov med drugo svetovno vojno in po njej v Selški dolini. Foto: Ivo Žajdela

Peticija za dolg države o ubitih ljudeh iz vasi pod Ratitovcem

Po maši so podpisovali peticijo, ki jo je predlagala in sestavila soorganizatorica slovesnosti Marija Gasser (poleg Gregorja Gasserja), ki že vrsto let raziskuje in piše o zločinih komunistov med drugo svetovno vojno in po njej v Selški dolini.

Vsebina peticije je zahteva, s katero se potomci, sorodniki, znanci, ljudje, ki se zavzemajo za pravico in zahtevajo, da na podlagi Ustave RS, mednarodnih pogodb in konvencij, ki jim je zavezana Republika Slovenija, ter veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji Vlada Republike Slovenije oziroma njeni organi:

1. ugotovijo, kam in zakaj so med majem in avgustom 1945 izginili v peticiji napisani rojaki in česa so bili obtoženi;

2. ugotovijo vzrok in kraj njihove smrti;

3. izdajo veljavne mrliške liste ter zakonsko obsodbo zločinov revolucije in rehabilitacijo zunajsodno umorjenih;

4. zagotovijo identifikacijo ubitih in dostojen pokop izkopanih po željah sorodnikov, uredijo pokop v skladu z njihovim prepričanjem (katoliški pogreb s krsto). Peticija vsebuje osnovne podatke ljudi iz vasi pod Ratitovcem, ki so jih med vojno in po njej umorili komunisti.

Pri slovesnosti je sodeloval cerkveni pevski zbor Sv. Peter iz Selc pod umetniškim vodstvom Vinka Rovtarja in ob spremljavi organista prof. Toneta Potočnika.

1/6