Sožitje med kulturami
Sožitje med kulturami
Na mariborski filozofski fakulteti je bil v četrtek, 14. januarja, mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Sožitje med kulturami – Poti do medkulturnega dialoga, ki ga je organiziral Center za medkulturno sodelovanje z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru.
Na njem so spregovorili upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres, evangeličanski škof Geza Filo in mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus.
Napetosti so posledica predsodkov, ti pa so posledica nepoznavanja
Krščanska vera uči ljudi spoštovanja drugih kultur in religij, sta poudarila škofa. »Četudi je različnost kultur, kot vsaka druga različnost med ljudmi, lahko izvor napetosti, ki lahko dobijo včasih rušilne in tragične razsežnosti, nas vsa ta različnost tudi bogati. Na nas je, da izberemo eno od teh dveh možnih poti,« je dejal Stres, ki medsebojnega spoštovanja ne razume kot brezbrižnost ali strpnost do drugega, temveč meni, da spoštovanje zahteva več. »Vzbuja vedoželjnost in željo po spoznanju. Napetosti med pripadniki različnih kultur so v veliki meri posledica predsodkov, predsodki pa so posledica nepoznavanja,« je poudaril in dodal, da je spoštovanje mogoče le, če je obojestransko in obe strani spoštujeta človekove pravice.
Drug drugega sprejemajmo odprto, brez zadržkov, v njegovi drugačnosti in enkratnosti
Podobno je razmišljal tudi evangeličanski škof Filo. Sožitje je mogoče, če ne gledamo na drugačne zviška, meni. »Če hočemo v naši družbi ustvariti humano življenje in sami pri sebi napredovati v človečnosti, je nujno, da vzpostavimo med seboj pravo sožitje. To pomeni, da drug drugega sprejemamo odprto, brez zadržkov, v njegovi drugačnosti, v njegovi enkratnosti, in da ga kot takega tudi zavarujemo in v družbi omogočamo. To je nujno, če hoče človeštvo v današnjih razmerah preživeti.«
Medtem je mufti Nedžad Grabus ovrgel stereotipsko razmišljanje o muslimanih. Dejal je, da islam ne pozna diskriminacije na rasni, verski, jezikovni ali narodnostni osnovi, vendar obstajajo muslimani, ki diskriminirajo druge. »Muslimani so človeška bitja, ne angeli. Ali ravnajo pravilno, ko to počnejo? Seveda ne.« Islam ne upravičuje nasilja, je še dodal, zato je treba obsoditi vsakršno nasilje, ne glede na to, kdo ga je storil. »V kriznih časih se krepijo ekstremisti, zato je nujno ustrezno reagirati in zaustaviti porast nestrpnosti," je dejal in izrazil upanje, da se takšni dogodki, kot je bil sredin s svinjskimi glavami na gradbišču Islamskega kulturnega centra v Ljubljani, ne bodo ponovili. Sicer je pohvalil mirno sožitje muslimanov, ki so sestavni del slovenske družbe, kar moramo negovati.
Vsi moramo spoštovati zakone
Napačno je po njegovem mnenju tudi pripisovati ekstremizem izključno samo eni kulturi ali veri. »Govoriti moramo o tem, da v demokratični družbi obstajajo različna verovanja, različna mnenja, a vsi moramo spoštovati zakone. Razumem, da določeni krogi mislijo, da so samo muslimani krivi za vse, kar se dogaja v svetu, a takšni pogledi nestrpnežev ne bodo pripeljali do medsebojnega spoštovanja. Tudi mi kot islamska skupnost vedno obsojamo vsa slaba početja, ki jih naredijo muslimani, ampak pričakujemo od širše družbe, da razume, da ima tudi svoboda govora določene meje. Kjer se začne sovraštvo, ne moremo govoriti o svobodi govora," je dejal.
Foto: Tatjana Splichal



