Občni zbor Slovenske zveze na Švedskem je bil letos spletni. FOTO: USZS



Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je z uvodnim nagovorom pozdravila udeležence spletnega občnega zbora Slovenske zveze na Švedskem, ki so se ga udeležili tudi slovenski veleposlanik v Skandinaviji Edvin Skrt, slovenski častni konzul na Švedskem dr. Darijo Križ in predstavniki tamkajšnjih slovenskih društev. Na srečanju so pregledali dogajanje preteklega leta in se seznanili z letošnjimi načrti.

Odpadle mnoge tradicionalne prireditve

Enako kot drugod se je zaradi pandemije tudi na Švedskem društveno življenje domala ustavilo. Odpadle so mnoge tradicionalne prireditve, tudi romanje in srečanje slovenskih rojakov v Vadsteni, na letos pa je bilo prestavljeno praznovanje 50. obletnice slovenskega društva Simon Gregorčič v Köpingu. Udeleženci zbora upajo, da bo vsaj letošnja druga polovica prinesla možnost ponovnega druženja, ki ga še posebej pogrešajo starejši člani.

Pomemben del narodnega telesa

Ministrica je poudarila, da je letošnje leto pomembno, saj obeležujemo 30. obletnico samostojne in neodvisne Slovenije, k čemur so pomembno prispevali rojaki po svetu, tudi na Švedskem. »Slovenci, ki živite zunaj domovine, ste od nekdaj pomemben del narodnega telesa, zato tudi skrb za ohranjanje slovenske kulturne identitete med vami, našimi rojaki v tujini in zamejstvu, sodi med temeljne dolžnosti Slovenije,« je dejala dr. Helena Jaklitsch.

Povezovalna vloga med državama

Ministrico veseli, da Slovenska zveza na Švedskem združuje rojake in tako pomembno prispeva k ohranjanju slovenstva, hkrati ima tudi povezovalno vlogo med državama, saj je Švedska najpomembnejša slovenska partnerica med skandinavskimi državami. »Ob tej priložnosti vam za vaše vsestransko požrtvovalno delo v imenu slovenstva čestitam in se vam iskreno zahvaljujem,« je še dodala dr. Helena Jaklitsch.

Prizadevanje za nove člane, zlasti mlade

Na Švedskem živi med 3000 in – po nekaterih ocenah – 7000 Slovencev, ki se združujejo v številna slovenska društva in tako ohranjajo kulturo, jezik in slovensko identiteto. V slovensko društvo, ki deluje v Stockholmu, se vključujejo tudi Slovenci, ki so se na Švedsko preselili šele zadnja leta, si pa vsa društva prizadevajo za pridobivanje novih članov, zlasti mladih, kar je zelo pomembno za vitalno delovanje in obstoj društev.