Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi je ostalo na enaki ravni kot leta 2018, povprečna ocena zadovoljstva z dolžino prostega časa, s finančnim stanjem gospodinjstva ter splošnim zadovoljstvom z življenjem pa se je v tem obdobju nekoliko zvišalo.

Najbolj zadovoljni z odnosi v starostni skupini med 25 in 34 let

Lani je povprečna samoocena zadovoljstva z medosebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji, sosedi in sodelavci znašala 8,6. To je bilo enako kot v letu 2018 in za 0,3 vrednosti ocene več kot v letu 2013. »92 odstotkov oseb je svoje zadovoljstvo z medosebnimi odnosi izrazilo z ocenami od 7 do 10. Pričakovano so bili z odnosi v večji meri zadovoljni mlajši; na prvem mestu so bili tisti iz starostne skupine 25–34 let (8,8).«

VIR: SURS

Povprečna stopnja zadovoljstva s finančnim stanjem nekoliko višja

Na stopnjo zadovoljstva s finančnim stanjem precej vpliva subjektivno dojemanje lastnega finančnega položaja, pojasnjujejo na Sursu: »Zelo visoke ocene (povprečna samoocena: 8,0) so navedli tisti, ki so menili, da s svojimi dohodki mesec preživijo brez težav. Po drugi strani so bili tisti, ki mesec preživijo zelo težko, tudi med najbolj nezadovoljnimi s svojim finančnim stanjem (4,3).« Skupno se je povprečna stopnja zadovoljstva s finančnim stanjem gospodinjstva v primerjavi z letom 2018 nekoliko zvišala, in sicer za 0,4 vrednosti ocene (na 6,7).

Z dolžino prostega časa najbolj zadovoljni upokojenci

Dobra tretjina, natančneje 36 odstotkov oseb, starih 16 let ali več, je bila zadovoljna z dolžino prostega časa, ki ga imajo na voljo, saj mu je namenila eno izmed najvišjih dveh ocen (9 ali 10). »Povprečna samoocena zadovoljstva z dolžino prostega časa se je v primerjavi s tisto v 2018 zvišala za 0,3 vrednosti ocene (na 7,5). Med samoocenami moških in žensk ni bilo razlik. So pa bile razlike z vidika zaposlitvenega statusa. Najmanj so bili z dolžino prostega časa zadovoljni samozaposleni (6,6), najbolj pa upokojenci (8,4).«

Vsak četrti zadovoljstvo z življenjem ocenil z 9 ali 10

Dobra četrtina ali 27 odstotkov oseb, starih 16 let ali več, je lani splošno zadovoljstvo z življenjem ocenilo z oceno 9 ali 10. To je bilo za tri odstotne točke manj kot v 2021. Kot so še dodali, sta bili v obdobju pred anketiranjem v letu 2022 ves čas ali večino časa srečni dve tretjini oseb (66 odstotkov), kar je več kot v 2018.
Ves čas ali večino časa je bilo osamljenih štiri odstotke oseb, kar je enako kot pred štirimi leti. Delež takih, ki so osamljenost čutili redkokdaj ali nikoli, pa je bil za dve odstotni točki manjši kot v 2018. »Razlike v občutenju sreče je bilo zaznati po starostnih skupinah, predvsem med mladimi (16–24 let) in starejšimi (65 let ali več) – prvi so se počutili srečne več časa. So se pa mladi približno v enakem deležu kot starejši počutili osamljene ves čas ali večino časa.«