Spomin na grozote 20. stoletja moramo sprejeti kot neločljiv del naše dediščine in silen etični opomin, ne pa ga potiskati v pozabo, je, kot je poročala STA, na včerajšnji slovesnosti ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov na Ptuju povedal osrednji govornik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj.

Kritičen je bil predvsem do neustreznega ohranjanja spomina na povojne poboje, ki se jih v zadnjem času po njegovem mnenju ponovno odriva iz javnih razprav. "Za vsako od teh, danes brezimnih žrtev stoji človek," je poudaril.

Pozivi, da je treba te dogodke prepustiti zgodovini in se raje posvetiti sedanjosti, so po besedah Trontlja "nepremišljen ali pa nameren pogled stran od etike, proč od temeljnih vrednot". "Klici, naj se že vendar nehamo ukvarjati s preteklostjo, in porogljivo norčevanje iz preštevanja kosti iz množičnih grobišč so v šokantnem nasprotju z zdravo človeško empatijo, ki naj bi bila podlaga socialno čuteče družbe," je dejal. Takšni pozivi po njegovih ocenah pogosto mejijo na sovražni govor, ki lahko vodi do novih skrajnosti in nasilja.

"Ne smemo še enkrat pasti na izpitu človeške solidarnosti in se predati brezbrižnosti. Stvari je treba poimenovati z njihovimi pravimi imeni," je dodal v govoru, naslovljenem Iskanje izgubljenega sočutja. "Iztrebljanje sočutja je bilo v vojnem in povojnem času prvi korak k zločinu. Ponovno odkrivanje in obnavljanje sočutja bo korak v kesanje in odpuščanje, korak k resnični spravi," je še povedal.

"Brez sočutja je prazno upanje, da bomo uspešno gojili strpnost, človekove pravice, človekovo solidarnost. Brez empatije ne bomo imeli demokracije," je zaključil pred okoli 150 zbranimi na prireditvi, med katerimi so bili najvišji predstavniki rimskokatoliške cerkve, poslanec v Evropskem parlamentu Milan Zver in poslanci državnega zbora, predvsem iz vrst opozicije, ni pa bilo predstavnikov vlade.

Na odsotnost vladnih predstavnikov je opozorila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič, ki se je kot edina predstavnica iz Slovenije udeležila tudi torkove počastitve evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Varšavi. "Vsi navzoči včeraj v Varšavi so s svojo prisotnostjo potrdili svojo zavezanost demokratičnim vrednotam, na katerih temelji Evropska unija," je izpostavila. "Poklanjam se vsem žrtvam totalitarnih režimov in njihovim družinam z željo, da bi nekoč to zmogla storiti tudi slovenska država," je dodala.

Zbrane na prireditvi, ki so jo pripravili Študijski center za narodno spravo, Mestna občina Ptuj, Minoritski samostan sv. Petra in Pavla, Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega in Inštitut dr. Jožeta Pučnika, sta nagovorila še ptujski župan Štefan Čelan in prek videa latvijska poslanka v Evropskem parlamentu Sandra Kalniete.

V okviru programa so prebrali poslanico predstojnika Centra za proučevanje komunističnih gospodarstev v Londonu Ljuba Sirca ter si na koncu ogledali še film Ormoški Petriček, ki pripoveduje o usodi otrok, ki jih je tedanja oblast leta 1945 skupaj s starši zaprla v taborišče Šterntal - današnje Kidričevo. Otroci so bili kasneje materam na silo odvzeti in premeščeni v grad Ormož.

Slovesnost, ki je že tretja zapovrstjo, vsako leto pripravijo na osnovi resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je evropski parlament sprejel 2. aprila 2009.

Na fotografiji: Huda jama (arhiv Družine)