Danes, na prvo obletnico smrti nadškofa Alojza Urana (v nedeljo, 11. aprila), so v hiši Ljubhospic odkrili in blagoslovili spominsko ploščo in spominsko sobo, ki je pravzaprav kapela. Maloštevilne zbrane je nagovoril direktor dr. Marjan Sedej, ki je skupaj z vodjo hiše Tatjano Fink odkril spominsko ploščo, nadškof Stanislav Zore pa je spominsko ploščo blagoslovil.


Nadškof Stanislav Zore se je zahvalil direktorju Sedeju za spominsko ploščo in vsem, ki se nadškofa Urana »v molitvah dan za dnem spominjate in ga priporočate usmiljeni ljubezni.« FOTO: Ksenja Hočevar


Jure Sešek: »Drugačna od vseh hiš v Ljubljani«

»Včasih, ko se peljemo mimo te hiše, mislimo, da je to hiša strahu, pa vendar vemo, da je Ljubhospic predvsem hiša zaupanja in topline, hiša, ki je drugačna od vseh hiš v Ljubljani. Ni je strehe, ki bi imela toliko in take zgodbe, kot jih ima Ljubhospic. In prav danes se spominjamo enega od tistih, ki so bili pod to streho, ki je to hišo izročal v Gospodove roke,« je dejal Jure Sešek, voditelj na Radiu Ognjišče, ki je povezoval kratek program. »Leto po rojstvu za nebesa nadškofa Urana smo v tej hiši zbrani, da bi vsi, ki živijo in delajo v njej, radi povedali tudi čez čas, kako posebno je bilo leto nazaj, ko se je od tu poslovil velik človek in je sedaj, v to verjamemo, priprošnjik Ljubhospica, vseh zaposlenih in kot vseh, ki pridejo v hišo.«


Na prvo obletnico smrti nadškofa Alojza Urana so v hiši Ljubhospic odkrili in blagoslovili spominsko ploščo in spominsko sobo, ki je pravzaprav kapela. FOTO: Ksenja Hočevar


Marjan Sedej: »Nadškof Uran je v umirajočih videl svoje brate in sestre«

Da je pokojni Alojzij Uran v vsakem človeku spoznaval svoje brate in svoje sestre, pa je dejal direktor dr. Marjan Sedej: »Svoje brate in sestre je videl predvsem v najšibkejših, v ostarelih, osamljenih, bolnikih, invalidih. In ko je zahajal v to hišo življenja – tudi v umirajočih. Povsod je nosil svetlobo jutranje zarje v temo tega odtujenega sveta in dajal upanje v presežno življenje.« Spomnil se je njunega zadnjega srečanja v hiši Ljubhospic, ko mu je rekel: »Veš, vsak človek ima svojo pot in svoje poslanstvo.« Takrat smo slutili, danes pa vemo, je dejal direktor Sedej, »da je bilo poslanstvo Alojza Urana živeti ljubezen, njegova pot pa deliti ljubezen do Boga, do bližnjega, do lepe slovenske pesmi in besede. Nadškof Uran je bil ena sama ljubezen.«


Da je pokojni Alojzij Uran v vsakem človeku spoznaval svoje brate in svoje sestre, pa je dejal direktor dr. Marjan Sedej (ob nadškofu Stanislavu Zoretu). FOTO: Ksenja Hočevar


Hiša Ljubhospica, ki jo, kot je dejal direktor Sedej, imenujejo hiša življenja, hiša hvaležnosti in hiša ljubezni, je bila do danes zaznamovana z datumom 14. februar 2016 – ta dan štejemo za rojstvo hiše Ljubhospica v tej obliki. »Z današnji dnem pa postaja drug temeljni datum, 11. april 2020, ko je s tega sveta v tej hiši odšel nadškof Uran. Neizmerno smo mu hvaležni za daritev svojega življenja v tej hiši, ki jo je imenoval bližnjica do nebes. Tolikokrat smo bili priče, kako je duše spremljal, preobračal in pripravljal za nebesa, prišel je do duš tudi tistih, ki nebes še niso poznali.« Za zaposlene, je nadaljeval Sedej, pa je bil nadškof »ena sama hvaležnost, ki je nekaj zadnjih preživetih dni v tej hiši prenesel v svet dodatno sporočilo večne ljubezni. Ko človek zaključuje svoje življenje ne z medicinsko pomočjo, ampak predvsem z razčiščevanjem svojih odnosov do svetega, do življenja, do bližnjih in do Boga. Nadškof Uran je bil duhovni oče te hiše, in verjamem, da nam danes pripravlja bližnjico do nebes.« 


Blagoslov plošče na steni Ljubhospica je po besedah nadškofa Stanislava Zoreta priložnost, »da se ponovno zahvalim zdravstvenemu osebju, ki je z veliko skrbnostjo spremljalo nadškofovo bolezen.« FOTO: Ksenja Hočevar


Nadškof Zore: »V tej hiši je nadškof Uran dokončno izrekel svoje škofovsko geslo: Da, Oče«

Tudi nadškof Stanislav Zore se je pred blagoslovom spomnil tega dneva pred natanko enim letom, bilo je jutro velike sobote, ko je molil pred stavbo hospica in – ne da bi vedel, da nadškof odhaja – blagoslovil njega in vse druge, ki so preživljali zadnje ure življenja. »Umrl je v času, ko je bil svet zaradi epidemije koronavirusa zaustavljen, zato smo se od njega poslovili v zelo ozkem krogu duhovnikov in sorodnikov. Odločili smo se, da bomo prvo obletnico smrti obhajali v stolnici z navzočnostjo vernikov, pa zaradi ponovnega zaprtja tudi tega ne more biti,« je dejal nadškof Zore. Zato je, kot je dejal, blagoslov plošče na steni Ljubhospica priložnost, »da se ponovno zahvalim zdravstvenemu osebju, ki je z veliko skrbnostjo spremljalo nadškofovo bolezen. Zahvaljujem se tudi osebju Ljubhospica, da je bilo ob njem v času, ko je dokončno izrekel svoje škofovsko geslo: 'Da, Oče.'« Nadškof Zore se je zahvalil direktorju Sedeju za spominsko ploščo in vsem, ki se nadškofa Urana »v molitvah dan za dnem spominjate in ga priporočate usmiljeni ljubezni.«


Nadškof Zore in jezuit p. Silvo Šinkovec v spominski sobi Alojza Urana, ki je pravzaprav že nekaj let kapela. FOTO: Ksenja Hočevar


V hiši Ljubhospica se na leto poslovi v večnost med 160 in 200 ljudi. »V hiši preživijo povprečno 13 dni, od pol dneva do treh mesecev,« je za Družino povedala Tatjana Fink. Sprejmejo lahko 12 umirajočih, trenutno jih je v hiši sedem. Ob 17. uri bo jezuit p. Silvo Šinkovec, ki je »hišni duhovnik«, daroval mašo v kapeli, ki so jo na novo poimenovali spominska soba nadškofa Alojza Urana.