Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Spomin na žrtve totalitarizmov

Objava: 23. 08. 2010 / 11:45
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:08
Ustavi predvajanje Nalaganje

Spomin na žrtve totalitarizmov

Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, je podprlo 89 odstotkov evropskih poslancev , med njimi tudi vsi slovenski, ne glede na strankarsko pripadnost ali različno politično prepričanje.

Obletnica podpisa sporazuma Ribbentrop-Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo 23. avgusta 1939 od lani predstavlja tudi vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Državna proslava ni predvidena, bo pa drevi Štanjel gostil spominsko slovesnost, na kateri bo osrednji govornik tržaški pisatelj Boris Pahor.

Proslava, ki bo potekala na ozemlju, kjer so Slovenci skozi celo dvajsetletje občutili posledice fašističnega totalitarizma, bo tako potekala tudi v luči 90. obletnice požiga Narodnega doma v Trstu in 80. obletnice bazoviških žrtev.

Kras so za tokratno obeležitev omenjenega vseevropskega dneva spomina po besedah komenskega župana Uroša Slamiča - občina Komen je med soorganizatorji prireditve - izbrali, ker je območje simbol trpljenja in režimov, ki so bili prisotni v tem prostoru.

Evropski parlament je aprila 2009 ob sprejetju resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve totalitarizmov, med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave.

Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, je podprlo 89 odstotkov evropskih poslancev , med njimi tudi vsi slovenski, ne glede na strankarsko pripadnost ali različno politično prepričanje. V izjavi za javnost poslanka Eva Irgl še poudari, da je to enotno glasovanje vseh slovenskih evropskih poslancev dajalo upanje, da se Slovenija vendarle lahko poenoti pri prepoznavanju in obsodbi vseh zločinskih sistemov, vključno s komunizmom, in s tem postavi nove, zdrave temelje prihodnosti in demokraciji. Vendar pa v slovenskem parlamentu Resolucija ni bila sprejeta, saj je koalicijskim poslancem največ težav povzročala prav obsodba komunizma. In pri tem jih ni prav nič motilo, da so pred Evropo kazali en obraz, v varnem zavetju domačega ognjišča pa popolnoma drugega.

Irglova še zapiše, da bi prav 23. avgust lahko bil dobra podlaga za stisk roke in priznanje, da je poleg fašizma in nacizma svoje žrtve terjal tudi komunizem. Ampak ne samo v državah vzhodnega bloka s Sovjetsko zvezo na čelu, temveč tudi pri nas.

Kupi v trgovini

Beseda za na pot
Duhovnost
7,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh