Zapri
Iskanje

Spomin nanj bo trajno živel

Za vas piše:
K. H.
Objava: 25. 10. 2018 / 09:19
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.10.2018 / 08:18
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Spomin nanj bo trajno živel

Spomin nanj bo trajno živel
Sožalne brzojavke Rebulovi ženi Zori so med drugimi poslali tudi kardinal Rode, nadškof Zore in predsednik Pahor.
Ob smrti prof. Alojza Rebule so ženi Zori Tavčar Rebula poslali številni Slovenci, med drugim kardinal Franc Rode (ki bo v ponedeljek vodil pogrebno slavje), nadškof Stanislav Zore (ki ga je vest o smrti dosegla na pastoralnem obisku pri rojakih v Avstraliji) in predsednik države Borut Pahor (ki ga je ob 90-letnici odlikoval z zlatim redom).

(Zapis s sožalnimi brzojavkami bomo dopolnjevali ...)

Predsednik Pahor: Hvaležnost za takega pisatelja

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je ob smrti akademika Rebule njegovi družini poslal iskreno sožalje, z izrazi hvaležnosti, ker nam je usoda namenila takšnega pisatelja. Predsednik Pahor je Alojza Rebulo leta 2014 odlikoval z zlatim redom za zasluge za izjemen prispevek k uveljavljanju slo. jezika, kulture in slovenstva v zamejstvu.

Kardinal Rode: "Njegov spomin bo trajno živel v srcu vseh, ki jim je bil opora v veri in zvestobi Kristusu."

»Končno je dobil odgovor, ta neugnani spraševalec, ta strastni radovednež, ta nepomirljivi vrtalec v skrivnost sveta in zgodovine, končno je dobil odgovor. Zdaj ve: vse je ljubezen. Na dnu vsega je nedoumljiva, prvotna, večna milina in ta je ljubezen. Ranljiva ljubezen, na videz nemočna pred zlom, a končno – zanj zdaj – zmagovita.

Kaj je moralo biti zate, dragi prijatelj, srečanje s to ljubeznijo? Kako si osupel, kako si zavriskal, kako si s knežjo ponižnostjo pokleknil pred Jagnje in se mu poklonil: Patrem immensae maiestatis! In kaj si občutil, si zdržal? – Ko te je prižel na prsi in ti rekel: Moj si! Večno pri meni, zvesti, hrabri, ponižni in ponosni zastavonoša Besede. Večno v moji svetlobi, večno v slavi svetih.« Tako je kardinal Rode zapisal v prvih minutah, ko ga je v Rimu dosegla vest o smrti dobrega prijatelja, v četrtek pa je ženi Zori v Loko pri Zidanem mostu poslal brzojavko: "Spoštovana gospa Zora in družina! Ne bom vam izrekel sožalja ob smrti Vašega dragega Alojza: Illuxit enim dies victoriae, zasijal je namreč dan zmage za vzornega kristjana, ki je s svojim življenjem in besedo pričeval za Kristusa in njegovo Cerkev. Ne žalost, ampak veselje in hvaležnost naj Vas prevzame ob misli nanj in na srečne dni, ki ste jih preživeli ob njem. Njegov spomin bo trajno živel v srcu vseh, ki jim je bil opora v veri in zvestobi Kristusu. Srčno vas pozdravljam!"



Nadškof Zore: Njegova misel ostaja živa in njena preroškost vedno bolj jasna

Nadškofa Stanislava Zoreta je vest o smrti dosegla na pastoralnem obisku v Avstraliji. V sožalni brzojavki je zapisal: "So ljudje, katerih besede ne utihnejo, čeprav njihova usta onemijo. Njihova misel ostaja živa in njena preroškost vedno bolj jasna. Tak človek je bil tudi pokojni profesor Alojz Rebula. Zmolil je zadnji nokturno za svojo domovino in svoj narod, stopal čez Jordan in se zazrl v zeleno morje nove zemlje in v sinjino novega neba. Njega izročimo Bogu, v katerega je veroval, Bogu pa se zahvaljujemo zanj in za rodovitnost njegovega življenja."



Alojzu Rebuli svoje misli in spomine nanj namenjajo tudi njegovi literarni kolegi.

Tržaški pesnik in pisatelj Marko Kravos je v besedilu, objavljenem v spletni reviji Vrabec anarhist, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, zapisal:

"V moj spomin se zdaj, ob smrti, vpisuje kot sejalec v primorsko književno prst po dolgi prisilni prahi /pustivu za časa fašizma, ko se na slovenskem zahodnem koncu ni moglo razviti za celo generacijo ustvarjalcev. In je bilo treba obnavljati mediteransko tradicijo v pisavi in obenem biti kompetitiven s sodobnimi literarnimi pojavi v soseščini in svetu. Imena Pregelj, Bevk, Gradnik, Gruden, Kosovel, Bartol, Kosmač nakazujejo, kako pomembno je bilo nadaljevati to dediščino na Slovenskem.

Po tej sledi in izročilu je Alojz Rebula ustvaril opus, ki je svetovljanski in starožiten obenem. Večkrat postavljen v davno zgodovino, a nič manj občutljiv do dilem individualca našega časa. Zavezan kraškemu bregu s svojo mikroklimo v vrtačah, prav tako pa razpet v vetru, ki prihaja iz globin človeškega in prenika do transcendenčne osi stvarstva. Prav slednje je dajalo Rebulovim književnim delom na Slovenskem posebno mesto."

Pisatelj Marko Sosič je o Alojzu Rebuli zapisal:

"Gledam v mislih svojega nekdanjega profesorja v osemletki, kako stoji nekje ob vznožju zasneženih vrhov gora, ki jih je ljubil, kako drži roke za hrbtom, in kako v mistični tišini strmi navzgor proti nebu, kakor bi na tistih vrhovih prebivala misel na človeka, ki še premore globoko etično razsežnost, kakršno je imel on sam."

Žalna seja

Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravlja žalno sejo, ki bo v četrtek, 8. novembra, v akademijski dvorani na Novem trgu 3.

Prebite tudi:

In memoriam Alojz Rebula (1924-2018)

V torek, 23. oktobra, zvečer, se je poslovil kolumnist Družine, pisatelj, profesor, akademik Alojz Rebula.

Nalaganje
Nazaj na vrh