Danes mineva leto dni od krutega umora francoskega duhovnika Jacquesa Hamela, ki sta ga med bogoslužjem v kraju Saint-Etienne-du-Rouvray napadla islamska skrajneža. Msgr. Dominique Lebrun, nadškof v Rouenu, je danes v istem svetišču, v cerkvi Saint-Etienne, v navzočnosti številnih vernikov s slovesno sveto mašo počastil spomin na tega novodobnega mučenca.



Po bogoslužju so mestne oblasti pred cerkvijo odkrile spominsko obeležje za mir in bratstvo, rouenska nadškofija pa je že v letošnjem maju začela postopek za Hamelovo beatifikacijo. Zvečer se bodo verniki v baziliki Notre-Dame de Bonsecours v Rouenu zbrali pri molitvi večernic na grobu umorjenega duhovnika. Današnjega bogoslužja so se poleg Hamelovih svojcev med drugim udeležili tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, notranji minister Gerard Collomb in nekdanji predsednik Islamskega sveta, Anouar Kbibech.

Predsednik Francoske škofovske konference Georges Pontier je Hamela minuli ponedeljek označil kot zgled: »To je človek med ljudmi, duhovnik, ki je postal simbol za življenje z bližnjim«, je Pontier dejal v Parizu. Hamel je »vsak dan živel zvestobo, ukoreninjeno v Kristusovi ljubezni. Njegov umor je »eden izmed nepredstavljivih dogodkov, ki človeku vzamejo sapo«. Okrutno dejanje so ostro obsodili tudi pripadniki islama.

Ob prvi obletnici Hamelove smrti je izšla tudi knjiga avtorja Jana De Volderja, zgodovinarja in predavatelja na katoliški univerzi Löwen, ki je kmalu po krutem umoru začel z raziskavo okoliščin te tragedije. Sestal se je z verniki, ki so se usodnega dne udeležili bogoslužja z očetom Hamelom, s tamkajšnjimi župljani, predstavniki krajevne Cerkve in mestnimi prebivalci.

De Volder je zbral izjave o Jacquesu Hamelu, duhovniku, ki se je ves predal služenju ljudem in bil posebej blizu šibkim, njegova skromnost pa se je dotaknila tudi muslimanskih vernikov. V knjigi opisuje Hamelovo življenje, njegovo smrt in oporoko tega evropskega mučenca 21. stoletja.

Uvod v knjigo je napisal Andrea Riccardi, v njej pa so zbrana tudi besedila papeža Frančiška, kardinala Andréja Vingt-Troisja in nadškofa Dominiqua Lebruna.

Vir: kath.net
Foto: splet