V Vatikanu zagovarjajo udeležbo 'spornega' ameriškega kardinala Rogerja Mahonyja na bližajočem se konklavu. Cerkveno pravo izrecno ščiti svobodo papeških volilcev pred 'najrazličnejšimi vmešavanji, nasprotovanji in željami posvetnih oblasti', je minuli konec tedna časnikarjem v Rimu pojasnil tajnik Papeškega sveta za razlago zakonskih besedil, škof Juan Ignacio Arrieta.

Mahonyju očitajo, da je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot nadškof v Los Angelesu prikril številne primere spolnih zlorab. Zato so se v Združenih državah Amerike pojavile glasne zahteve, naj se odpove udeležbi na volitvah naslednika Benedikta XVI. Minuli konec tedna so pristojne oblasti v Los Angelesu kardinala zadržale na tričetrturnem zaslišanju, njegove izjave pa zaenkrat še niso bile predstavljene javnosti.

Vsak kardinal z volilno pravico je obvezan pripotovati na konklave, je poudaril Arrieta in se ob tem skliceval na volilno uredbo 'Universi Dominici gregis'. Kardinal, mlajši od osemdesetih let, ki iz zdravstvenih razlogov ali pa morebitnega zapora ne more pripotovati v Rim, s tem ne izgubi svoje pravice do udeležbe; to velja celo v primeru kardinala, ki mu grozi izobčenje, vendar to ni javno oznanjeno, je pojasnil Arrieta.

Kardinal Mahony je 11. februarja preko socialnega omrežja Twitter sporočil: »Nameravam odpotovati v Rim i voliti novega papeža. Vsak dan se bom oglasil s svojimi tweeti.« Med konklavom pa bodo v Vatikanu ponekod nameščeni senzorji, ki bodo preprečevali mobilno komunikacijo kardinalov z zunanjim svetom.

Arrieta je še poudaril, da kardinali, ki bodo morda med konklavom kršili zapoved molčečnosti, iz konklava ne bodo izključeni. »Najprej jim bomo zasegli mobilni telefon«, je škof Arrieta v šali odgovoril na vprašanje nekega časnikarja.

Če damo šalo na stran, pa kardinale, ki bi kršili volilno uredbo, čakajo ostre kazni. Dokument 'Universi Dominici gregis' predpisuje, da se morajo kardinali med konklavom 'odpovedati sleherni pisni komunikaciji in pogovorom, tudi preko telefona ali drugih elektronskih naprav'. Kršenje zapovedi molčečnosti se lahko kaznuje tudi z izobčenjem. Poleg tega bi to povzročilo tudi neveljavnost papeških volitev.

Nekdanji prefekt Kongregacije za nauk vere, kardinal William Levada, pa je v zgoraj opisanem škandalu med ameriškimi katoličani kardinalu Mahonyju izrekel svojo podporo. »Obstaja nekaj skupin žrtev, ki nikoli ne pridejo do zadoščenja«, je kardinal Levada pojasnil po navedbah ameriških medijev. Mahony se je 'za svoje zgrešene odločitve opravičil, zato menim, da se lahko udeleži konklava'.

Šestinsedemdesetletni Levada, ki tako kot kardinal Mahony prihaja iz losangeleške nadškofije, je bil od leta 2005 do julija lani prefekt Kongregacije za nauk vere in s tem naslednik Josepha Ratzingerja. Na tem položaju se tudi Levada ukvarjal z notranjecerkvenimi kazenskimi pregoni spolnih kršitev s strani duhovnikov.

Foto: splet