Oglejska mučenca sta zavetnika goriške in videmske nadškofije, ki sta dediča oglejskega patriarhata, pa tudi celotne dežele Furlanije Julijske krajine. Oglej nosi globoko v zavesti tudi slovenski narod, saj je bil žarišče krščanstva za širši slovenski prostor, patriarhat pa je pokrival tudi slovenske dežele.

Letošnje dogajanje je bilo v Ogleju še posebej slovesno, te kraje je obiskal latinski patriarh Jeruzalema msgr. Gianbattista Pizzaballa (na fotografiji na Sveti Gori). FOTO: Sergio Marini

Obisk latinskega patriarha Jeruzalema

Letošnje dogajanje je bilo v Ogleju še posebej slovesno, te kraje je obiskal latinski patriarh Jeruzalema msgr. Gianbattista Pizzaballa, frančiškan, ki v Sveti deželi deluje že tri desetletja, doma je iz Bergama. V ponedeljek je sodeloval pri odprtju razstave o večstoletnih poteh romarjev med Oglejem in Betlehemom, v torek pa je na trgu pred baziliko spregovoril o zapletenem vozlu, ki ga predstavlja mati vseh cerkva – Jeruzalem.

Msgr. Pizzaballa je v oglejski baziliki daroval slovesno sveto mašo. FOTO: Sergio Marini

Jeruzalem ostaja kraj miru

Dejal je, da za to nemirno zemljo kratkoročno ne pričakuje korakov v drugačno smer, do njih bo lahko prišlo z naslednjo generacijo, če bo današnja znala pravilno sejati. V zadnjih letih je na obeh straneh politični jezik preveč prežet z verskimi okvirji, politika išče kompromise, če je v verski preobleki, pa je to v bistvu nemogoče. Jeruzalem ostaja kraj miru, kjer sobivajo vzporedne zgodbe različnih verstev, narodov in sredin, ki si delijo svete kraje, ki so skupni.

Msgr. Gianbattista Pizzaballa je na trgu pred baziliko spregovoril o zapletenem vozlu, ki ga predstavlja mati vseh cerkva – Jeruzalem. FOTO: Sergio Marini

Oteženo iskanje daljnosežnejše vizije

Zgodovina je na tem koncu sveta spletla kompleksno sliko, vizija enih pogosto pomeni negacijo vizije drugih. Zaradi politične polarizacije in šibke politike obeh strani – v Izraelu so šli v dveh letih štirikrat na volitve, palestinska samouprava izgublja konsenz med ljudmi – je iskanje daljnosežnejše vizije otežkočeno.

Med mašo so bili berilo, prošnja in zadnja pesem v slovenščini, odmevali sta tudi nemščina in furlanščina. FOTO: Sergio Marini

Patriarh v temi vidi tudi luč

Današnji čas je čas setve, je ponovil patriarh, ki v temi vidi tudi luč. Družba namreč premore tudi protitelesca oz. sredine, ki na terenu povezujejo, iščejo skupne poti, mladi odklanjajo nasilje in iščejo skupni jezik, ne le v Jeruzalemu, temveč tudi v Libanonu, Egiptu in drugod.

Prišel je tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. FOTO: Sergio Marini

Obisk na Sveti Gori

Msgr. Pizzaballa je bil v torek dopoldne na obisku na Sveti Gori, o kateri so mu pripovedovali slovenski frančiškani v Sveti deželi. Tam se je vpisal v spominsko knjigo, po predavanju na trgu pred baziliko je v oglejski baziliki daroval slovesno sveto mašo. Ob njem so somaševali vsi škofje iz Furlanije Julijske krajine, bližnjih dežel in držav, tudi iz Slovenije, somaševala sta tudi ljubljanski Stanislav Zore in celjski Maksimilijan Matjaž, spremljalo pa ju je več slovenskih duhovnikov. Med mašo so bili berilo, prošnja in zadnja pesem v slovenščini, odmevali sta tudi nemščina in furlanščina.

Predavanje je spremljal tudi novi celjski škof msgr. Maksimilijan Matjaž. FOTO: Sergio Marini

Pomen pričevanja in pričevalcev

Med homilijo je msgr. Pizzaballa poudaril pomen pričevanja in pričevalcev, življenjske drže kristjana, ki v nekaterih državah sveta še danes prinaša preganjanje in smrt, v zahodni družbi pa večje ali manjše preziranje.

V Ogleju in v tamkajšnji starokrščanski baziliki je ob prazniku svetega Mohorja in Fortunata 12. julija vsako leto velik praznik, ki ga bogatijo prvovrstni dogodki.

Brez pričevalcev bi Cerkev usahnila

Pričevanje ostaja temeljnega pomena tudi za današnjo Cerkev, saj pričevalci družbi pripovedujejo zgodbo o moči in darovih krščanstva, o vsebinski razliki med posvetnim in krščanskim načinom razmišljanja in življenja. Brez pričevalcev bi Cerkev usahnila, to je veljalo za preteklost, velja pa tudi za sedanjost.

Več fotografij (avtorja Sergia Marinija) najdete v spodnji fotogaleriji.

1/6