Zapri
Iskanje

Spoštovanje in sprejemanje

Bogomir Štefanič ml.
Za vas piše:
Bogomir Štefanič ml.
Objava: 24. 09. 2019 / 10:36
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 26.09.2019 / 05:05
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Spoštovanje in sprejemanje

Spoštovanje in sprejemanje
Pred mednarodno konferenco o dialogu med kristjani in muslimani ob 800. obletnici srečanja sv. Frančiška s sultanom Al-Kamilom v Egiptu.

Pred mednarodno konferenco o dialogu med kristjani in muslimani ob 800. obletnici srečanja sv. Frančiška s sultanom Al-Kamilom v Egiptu

Od 1. od 3. oktobra bo v prostorih Frančiškanskega samostana na Tromostovju v Ljubljani mednarodna znanstvena konferenca o dialogu med kristjani in muslimani, povod zanjo pa je 800. obletnica znamenitega srečanja sv. Frančiška s sultanom Al-Kamilom v Egiptu. Na konferenci, ki jo pod naslovom 800 let sobivanja organizirata Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in slovenska frančiškanska provinca, bodo sodelovali domači in tuji strokovnjaki. Predavatelji se bodo dotaknili zgodovinskega dogodka pred osmimi stoletji, Balkana kot stičišča krščanstva in islama, sobivanja muslimanov in Slovencev ter različnih, predvsem teoloških vidikov dialoga med kristjani in muslimani. Konferenco v širši okvir umeščamo v pogovoru z njenim prirediteljem p. dr. Marijem Osredkarjem, predstojnikom Inštituta Stanka Janežiča za dogmatično, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.

Če vendarle špekuliram glede vsebine zgodovinskega srečanja: Ali ni šlo prej kot za dialog za poskus, da bi Frančišek spreobrnil sultana?

Sodobna religiološka znanost govori o treh ravneh medverstvenega dialoga, in sicer institucionalni, teološki in individualni. Srečanje v Egiptu sodi na to zadnjo raven: Frančišek kot posameznik, kot kristjan, se je želel pogovarjati s sultanom, muslimanom. V zgodovini je to prvo zabeleženo srečanje med kristjanom in muslimanom, ki se je začelo in končalo v miru. Ali je Frančišek želel spreobrniti sultana, ali je sultan želel spreobrniti Frančiška – tega ne vemo in niti ni pomembno. Pomembno je sporočilo miru, ki veje iz tega dogodka in odpira vrata dialoga tudi na drugih ravneh. Prav zato je generalni minister reda manjših bratov Michael A Perrry spodbudil frančiškane po vsem svetu, naj spomin na ta dogodek zaznamujemo s kakšno slovesnostjo ali drugih dogodkom. V našem primeru bo to znanstveni posvet, ki ga prirejata Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in frančiškanska provinca.

Ambicije ljubljanske konference najbrž niso tako velike, pa vendar, če malce izzivam: Ali lahko konference, kot je ljubljanska, vplivajo na konkretni položaj kristjanov v tistih večinsko muslimanskih državah, kjer so tarče stalnega nasilja?

Ne, ne … Bodimo vendar realisti. V deželah, kjer so kristjani preganjani, ne bo nič drugače ne zaradi naše ne zaradi kakšne druge podobne konference. Pred leti sem šel predavat v Turčijo, v Kütahyjo, od koder prihaja tudi eden izmed predavateljev. Predlagal sem, da bi njihovim študentom spregovoril o medverstvenem dialogu. Predlog ni bil sprejet, in sicer z razlago, da nekaj takega »za nas ne obstaja«. Se pravi: kjer so muslimani v večini, ne čutijo potrebe po dialogu. Sicer so tu določene razlike med suniti in šiiti. Šiiti imajo v Teheranu center za medverstveni dialog. Manjšinska šiitska smer – šiitov je okoli desetina med vsemi muslimani – torej resno govori o medverstvenem dialogu in ga tudi skuša gojiti. Tega v sunitskem svetu ni. Zato tudi poudarjam, kako pomembno dejanje je bil podpis dokumenta, ki sva ga prej omenjala, saj se je zgodil sredi sunitskega okolja.

A sprašujete me, kaj – če sploh kaj – lahko naša konferenca spremeni. Seveda lahko hitro slišimo odgovor: ničesar. Sam vidim stvari, če jih gledamo v daljši perspektivi, drugače. Ne nazadnje: morda pa bo kakšen profesor, ko se bo vrnil v Turčijo ali Iran, pripovedoval o svojih vtisih iz Ljubljane, za katere upam, da bodo pozitivni, in bo rekel: »Saj ti kristjani niso slabi.«

Konferenco in zbornik, ki jo spremlja, ste naslovili 800 let sobivanja. Zelo optimističen naslov. Morda bi kdo prej zapisal: 800 let konfliktov.

Glede naslova je bilo kar nekaj razprav in v njih predebatiranih več različnih verzij. Končno smo se odločili za tak naslov. Zakaj? Ker imamo v teh 800 letih dejansko primere sobivanja: npr. frančiškanov in muslimanov v Sveti deželi, sobivanje muslimanov, katoličanov in pravoslavnih v Bosni … Tudi v teh primerih je prihajalo do prepirov, pa vendar: beseda sobivanje se mi zdi zadosti nevtralna, da realno označi to obdobje. Bili so spori, vojne, sovraštva, a sobivanje je vedno znova preživelo in ostalo do današnjih dni.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Filozofija in esejistika
5,00€ Poglej izdelek: Potovanje duše k Bogu
Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close