Vatikan je sprejem migrantov označil kot »živ dokaz« za kakovost demokracije. Takšna politika vodi k osredotočanju na vrednote, na katerih stoji demokracija in ki jih velja posredovati prihodnjim rodovom, je pojasnil predstavnik Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, nadškof Silvano Tomasi.



Odprta priseljevalna politika je »edinstvena priložnost za izboljšanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih načel civilizacije«, je dejal vatikanski diplomat. Nadškof Tomasi je Združene narode v Ženevi v začetku tedna nagovoril ob predstavitvi svetovnega poročila o migrantih Mednarodne organizacije za migracijo. Po navedbah omenjene organizacije že zdaj več kot 54 % svetovnega prebivalstva živi v mestih; do leta 2050 se bo njihovo število podvojilo na 6,4 milijarde. Priseljevanje postaja občutno močnejši dejavnik pri rasti števila prebivalstva kakor rojstva.

Nadškof Tomasi je kot posledico migracije opozoril tudi na »geta premožnih«. V številnih mestih se bolje situirani prebivalci z zidovi zavarujejo »pred negotovostjo, ki izvira iz družbene neenakosti«, je pojasnil predstavnik Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Tovrstne t.i. »Gated Communities« z omejenim dostopom in nadzornimi napravami »na nek način predstavljajo enklavo premožnejših slojev«.

Vatikanski diplomat je kritično ocenil, da življenjski standard, ugodnosti in infrastruktura v teh ekskluzivnih četrtih niso primerljivi z načinom življenja zunaj njih. O razmerju med mestom in migranti bi bilo potrebno razmisliti, tako glede oblikovanja urbanega prostora kot tudi glede odnosov med različnimi družbenimi skupinami.

Nadškof Tomasi je svoj govor predstavil v luči družbene sestave novejših mest »z neverjetno raznolikostjo«: urbane družbe so zaznamovane zaradi velikega števila priseljencev, pojavljajo pa se tudi številne druge družbeno-kulturne razlike.

Priseljenci mestna gospodarstva ohranjajo pri življenju in s svojo državljansko angažiranostjo spodbujajo družbeno sožitje. Pri tem pa je nujno potreben »integracijski proces v dveh smereh«: ta zahteva odprtost do drugih kultur in vzpostavitev medsebojnega zaupanja, je prepričan vatikanski diplomat.

Vir: Kathpress
Foto: splet