Papeža Benedikta XVI. so mediji sprva predstavljali kot ‘Božjega rotvajlerja’, ostrega branilca vere. Sedem let kasneje ga opisujejo kot blagega in ponižnega intelektualca, ki se je naučil vzpostavljati stike z ljudmi okoli sebe in kot očetovski lik, ki ga verniki nemudoma vzljubijo. Opisujejo ga tudi kot prenovitelja, ki nikoli ne izgubi vpogleda v svoje cilje: oznanjevati Kristusa svetu in vsakega posameznika približati Cerkvi. Kot papeža, ki se je moral soočiti s strahotnimi težavami, kot so denimo spolne zlorabe v Cerkvi.

To je podoba, kakršno je na podlagi nekaterih pogovorov z različnimi dopisniki, ki spremljajo pontifikat Benedikta XVI., na spletni strani Zenit izluščil njihov časnikar Sergio Mora. Nekateri časnikarji se vendarle še niso znebili vtisa, da ima sedanji Petrov naslednik občasne težave pri vzpostavljanju stikov z javnostjo.

Po mnenju Giovanne Chirri, vatikanske izvedenke pri italijanski agenciji ANSA, je “ta papež teolog, ki kljub temu, da je postal prenovitelj, nikoli ni izgubil vpogleda v svoje cilje: oznanjevati Kristusa svetu.” “Soočati se mora z neštetimi težavami; pomislimo le na pojav istospolne usmerjenosti med duhovniki in na finančno reformo,” ugotavlja Chirrijeva. “V svojih nagovorih v zadnjih dneh in v velikem tednu si je prizadeval širiti vero med ljudmi in svetu omogočiti, da bi lahko oznanjeval Kristusa.”

“Tule v Rimu sem odkril drugačno stvarnost o Benediktu XVI. kakor jo predstavljajo francoski mediji,” je pojasnil Federic Mounier, dopisnik francoskega dnevnika La Croix iz Rima. “Ta papež ni tankovski kardinal, pač pa blag intelektualec, izjemno pozoren poslušalec, ki zna prisluhniti ljudem, bojim pa se, da ljudje premalokrat prisluhnejo njemu, ker se običajno giblje izven okvirov običajnih pravil sporazumevanja; ker govori iz svojih globočin, ker je resnični intelektualec,” meni Mounier.

Juan Lara, dopisnik agencije EFE, je dejal, da je sam več ali manj ves čas imel enak vtis o Benediktu XVI. Medtem ko se je nekaterim na začetku pontifikata zdel preveč konzervativen, so njegova dejanja s časom pokazala, da je ‘človek precej napredne družbene misli’. Lari se zdi posebej pomenljivo, kako je sedanji papež obravnaval primere spolnih zlorab. “Papež se je soočil s škandalom in tvegal, da se bodo številni ljudje obrnili proti njemu, toda za to mu ni bilo mar, dokler so se stvari razčiščevale. To je pomembno. S škandalom se je soočil v prvih bojnih vrstah.”

Po mnenju Salvatoreja Izze, vatikanskega izvedenca pri italijanski agenciji AGI, Benedikt XVI. postaja ‘očetovski lik, kakršen v začetku ni bil.’ “Močno si prizadeva, da bi ljudi približal Cerkvi, ne le tradicionalistov, pač pa tudi bolj inovativna gibanja,” dodaja Izza.

Elisabetta Pique, italijanska dopisnica za argentinski časnik La Nación, je dejala, da Benedikt XVI. sicer nima karizme Janeza Pavla II., vsekakor pa se je naučil sproščenega nastopa v javnosti. “Sprva se ni upal nikogar dotakniti; zdaj objema in pestuje otroke. Menim, da se je izvrstno naučil ravnanja z množicami.”

Andres Beltramo, vatikanski izvedenec v Italiji za mehiško agencijo Notimex, prav tako meni, da se je podoba papeža pri ljudeh spremenila, na kar so verjetno vplivala njegova potovanja v številne države po svetu. “Na zadnjem potovanju po Mehiki, denimo, ga ljudje sprva niso poznali, predvsem ker je bil na začetku, če lahko tako rečemo, v senci Janeza Pavla II. in o njem so se porajala številna vprašanja,” pojasnjuje. “Ko pa so ga ljudje osebno spoznali, so se je vtis o njem pri vernikih močno spremenil.” Papež je svoje dosegel, ko je prišel med ljudi, ko so ga množice lahko videle in ugotovile, da je povsem drugačen od podobe, kakršno o njem ustvarjajo mediji, je dodal Beltramo.

Alessandro Speciale, vatikanski dopisnik za agencije UCA News, Religion News in časnik The Vatican Insider, je dejal, da se je moral Benedikt XVI. soočiti z izzivom, s krizo, kakršne na začetku svojega pontifikata gotovo ni pričakoval – s spolnimi zlorabami v Cerkvi. “V luči te krize je znal podati odgovor, ki je ustrezal trenutnemu položaju, česar številni možje v Cerkvi verjetno ne bi bili sposobni; več verjetnosti je, da bi nagonsko odgovorili, kako svet zopet napada Cerkev, papež Benedikt XVI. pa je doumel, da je zlo tudi znotraj ustanove in to zlo je potrebno pregnati.”