V torek smo na Nikodemovih večerih v Ljubljani poslušalipredavanje Aleksandra Zadela, ki je doktor psiholoških znanosti in specialistklinične psihologije ter predavatelj na fakulteti za matematiko, naravoslovjein tehnologijo Univerze na Primorskem.

Razmišljal je predvsem o spremembah in samoodgovornosti. Skozicelotno predavanje je različne koncepte orisoval s primerom utrujenega človeka,ki se po koncu službe vrača domov. Med potjo upa, da so ostali družinski članidoma že opravili svoje obveznosti. Ko pride domov ugotovi, da ni tako in takose počuti slabo. Ta primer se potem ponavlja iz dneva v dan. Za svoje počutjekrivi druge: vlado, sozakonca, šefa, sosede … Ljudje smo namreč nehali misliti,da smo odgovorni za svoje počutje. Prišlo nam je v navado, da se čutimoodgovorne za svoj uspeh, ko gre kaj narobe, pa odgovornost pripišemo drugim. Zadelje prepričan, da moramo za svoj notranji mir poskrbeti sami. Šele, ko sezačenjam zavedati, da sem za svoje življenje odgovoren sam, ga začenjam jemativ svoje roke, skrbeti za druge, delati dobro.

Samospoštovanje in pozitivna samopodoba se ne zgodita samaod sebe. Vse izvira iz sprememb. Otrok nima nobene možnosti, da se ne bispreminjal in enako bi moralo biti pri odraslih, saj svet okrog nas ves časdoživlja spremembe. »Ni življenja brez sprememb in ni sprememb brez življenja,«pravi predavatelj. Tega pa se ne zavedamo, saj mislimo, da bomo pridobivaliizkušnje ne da bi za to tudi plačali. Aleksander Zadel je izpostavil mlade, kivečino svojega življenja preživijo v virtualnih izkušnjah. Starši so jih namrečhoteli zaščititi pred življenjem in so jih »obvarovali« bolečih, a izjemno dragocenihizkušenj.