V petek, 24. januarja, je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v Mariboru gostil srečanje dveh metropolitanskih cerkvenih sodišč. Srečanja so se udeležili sodniki, advokati in drugi uslužbenci cerkvenih sodišč iz Maribora in Ljubljane. Navzoče sta najprej pozdravila predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek in predsednik cerkvenega sodišča v Ljubljani dr. Andrej Saje.

Predlog za »katehumenat« zaročencev

V pozdravu je dr. Stanislav Slatinek orisal podobo cerkvenega sodnika, kot jo opisuje papež Frančišek v govorih rimski roti, nato pa opisal najpomembnejše naloge cerkvenega sodnika. Ta oznanja resnico o zakonski zvezi. Zaročencem govori, da je zakonska zveza nerazvezljiva, ena in odprta za rojevanje. Mlade, ki se odločajo za zakon poučuje o tem, kako Bog kliče zakonce, da si medsebojno pomagajo in se drug drugemu darujejo. Zato zakonska zveza ni nedosegljiv ideal, ampak stvarnost, ki jo lahko živijo vsi krščeni.



Sodnik ugotavlja tudi obstoj hibe v privolitvi. Njegova prednostna naloga je, da odkrije ali sta imela zaročenca ob sklenitvi zakona pravi namena in če sta razumela vsebino krščanskega zakona. Zmote glede tega (npr. glede enosti, nerazvezljivosti in zakramentalnega dostojanstva) naredijo zakon ničen samo takrat, kadar odločujoče vplivajo na voljo. Ob sklepu pozdravnega govora je sodnike povabil, da bi se zavzemali za tako imenovani »katehumenat« zaročencev, oz. za posebno pripravo zaročencev na zakon. Mlade je namreč treba vzgajati, da ponovno odkrijejo zakon po Božjem načrtu in se ob pripravi srečajo z vero, ki jim bo pomagala ohranjati zvestobo za vedno.

Pomanjkanje darujoče ljubezni povzroča rane

Sledil je pozdrav mariborskega nadškofa metropolita, ki je najprej spregovoril o ločitvah in razvezanih zakonih. Težave zakoncev po njegovem mnenju povzroča pomanjkanje prave darujoče ljubezni, ki puščajo globoke in grenke brazde v srcih ljudi. »Nekateri ločeni se za pomoč obrnejo tudi na cerkvena sodišča. Z vero upajo, da bodo v spornem sodnem postopku dosegli jasno opredelitev ali je bil njihov sklenjeni zakon veljaven in dopusten ali pa ničen.«

Te rane zdravijo tudi sodniki, ki pa morajo biti pri svojem delu nepristranski, objektivni in iskreni. »Samo pravično voden sporni zakonski postopek lahko prinese ljudem olajšanje, tolažbo in mir srca,« je dejal nadškof.

Cvikl in izrazil veselje nad spremembami v cerkveni zakonodaji. Največ pozornosti sta deležna Navodilo Dostojanstvo zakona, ki ga je leta 2014 izdal Papeški svet za zakonska besedila (Cerkveni dokumenti 142) in Apostolsko pismo v obliki Motu proprio Gospod Jezus, usmiljeni sodnik (Cerkveni dokumenti 151), ki je leta 2016 izšel po naročilu papeža Frančiška.

Najprej naj se preveri sum, šele po potrditvi se sproži sodni postopek

Spomnil je na pritiske, ki jih doživlja Cerkev in na katere se morajo sodišča odzvati. Samo zaradi suma se »javnemu linču izpostavlja ljudi, za katere krivda še ni dokazana«.

Obe metropolitanski cerkveni sodišči, sodnike in vse uslužbence je pozval, naj se odkrito postavijo »na stran poštenega sodnega postopka, ki spoštuje splošno priznane pravne kriterije: najprej se preveri sum; vsak sum preverjajo zato pristojne službe, kot so policija, tožilstvo in tudi pristojno cerkveno sodišče.

Šele potem, ko je zbranih dovolj argumentov, ki potrdijo sum kaznivega dejanja, se lahko sproži sodni postopek. Samo pravilno voden sodni postopek more sum dokončno potrditi in osumljenega razglasiti za storilca nekega kaznivega dejanja ali pa ga oprostiti vsake krivde.«

Ob koncu se je nadškof zahvalil vsem udeležencem srečanja za njihovo navzočnost in delo.

V drugem delu srečanja so se sodniki pogovarjali o svojem delu v preteklem koledarskem letu 2019 in izrazili veselje nad uspešnim skupnim sodelovanjem v letu 2020.