Nedavna izvolitev novega poglavarja ruske pravoslavne Cerkve – za ta položaj je bil 27. januarja izbran metropolit Kiril – je znova spodbudila ugibanja o morebitnem srečanju med patriarhom največje pravoslavne Cerkve in rimskim papežem.

Sveti sedež je na slovesni umestitvi patriarha Kirila v nedeljo, 1. februarja, v Moskvi zastopal predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov kardinal Walter Kasper (patriarhu Kirilu I. je izročil kot papeževo darilo kelih), ki je, kot je pisala Družina, “doslej dokaj uspešno poglabljal stike z moskovskim patriarhatom. Ti naj bi, če bo le mogoče, privedli do tega, kar se Svetemu sedežu za časa papeža Janeza Pavla II. kljub njegovi veliki želji ni posrečilo – srečanje vrhovnih voditeljev katoliške in ruske pravoslavne Cerkve”.

Prav o takem srečanju je te dni v televizijskem intervjuju govoril dunajski rusko-pravoslavni škof Hilarion. Po njegovih besedah srečanja patriarha in papeža ni bilo izključeno niti za časa pokojnega Alekseja II., vendar so bile za kaj takega postavljene različne ovire, med katerimi je omenil predvsem prozelitizem, t. j. domnevno katoliško novačenje med pravoslavnimi verniki. V tem okviru je za rusko pravoslavje zlasti boleča vnovična vzpostavitev grško-katoliških župnij na celotnem območju Ukrajine. Škof Hilarion je zato prepričan, da je treba pred morebitnim katoliško-pravoslavnim vrhom rešiti to odprto vprašanje, želi pa si, da bi do srečanja papeža in patriarha – “ne nujno pred televizijskimi kamerami” – vendarle prišlo čim prej.

Po Hilarionovih besedah ne gre toliko za datum srečanje, temveč za njegove cilje. Če bi bilo srečanje dobro pripravljeno, bi dejansko lahko prispevalo k preboju v odnosu med katolištvom in ruskim pravoslavjem.