sobota, 23. avgusta, 2008 ob 11.00

Letošnje Srečanje treh dežel, ki ga skupaj organizirajo nadškofija Ljubljana, nadškofija Videm in škofija Celovec.



Srečanje treh dežel je mednarodna cerkvena prireditev, katere začetki segajo v leto 1981. Na Sv. Višarjah ga je predlagal takratni videmski nadškof Alfredo Battisti, takratni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in celovški škof dr. Egon Kapellari pa sta pobudo takoj podprla in sprejela. Prvo srečanje je bilo leta 1082, letošnje bo tako že 26. po vrsti. Vsa so bila na različnih romarskih krajih v Furlaniji, Koroški in Sloveniji, organizator pa ena od treh omenjenih škofij. Letošnje bo na Brezjah, organizator je ljubljanska nadškofija oziroma metropolija.

Srečanja imajo ustaljeno obliko. Poleg slovesne maše v treh oziroma štirih jezikih (poleg slovenščine, italijanščine in nemščine tudi v furlanskem jeziku) je na srečanjih tudi veliko priložnosti za pogovore, izmenjavo izkušenj, prijateljska srečanja in različna simbolna dejanja, s katerimi želijo organizatorji izraziti stvari, ki ljudi različnih narodnosti, jezikov in navad povezujejo in bogatijo.

Srečanje teh dežel je od vsega začetka imelo velik simbolni pomen in sporočilo. Različne meje in pregrade, od političnega sistema, družbene ureditve, narodnostne, jezikovne in kulturne različnosti do zgodovinski zamer in nerešenih vprašanj, so ljudi delile, skupna vera in pripadnost krščanskemu izročilu pa jih je povezovala in združevala. Srečanje treh dežel je bilo vse od začetka ena od cerkvenih pobud, ki je pomagala pri povezovanju ljudi, preseganju meja in na ta način veliko pripomoglo k sedanji združeni Evropi brez meja in brez predsodkov. Pobuda o srečanju treh dežel je doživela evropski odmev in veliko posnemovalcev.

Letošnje srečanje, ki ga organizira nadškofija Ljubljana skupaj s škofijami Koper in Novo mesto, bo simbolno povezano z letom sv. Pavla, ki ga ob 2000-letnici njegovega rojstva obhajamo po vsem svetu. Na to opozarja tudi moto srečanja, vzet je iz Pisma Rimljanom, ki se glasi: Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Razmere v naših deželah in tudi drugod po svetu so zelo podobne onim, v katerih je apostol Pavel oznanjal evangelij in ljudi navduševal za Kristusa, pri tem pa se je srečeval z veliki težavami in preizkušnjami. Njegova vera in neomajno upanje sta lahko zgled in spodbuda tudi nam, ki živimo na pragu 3. tisočletja. Ničesar, še tako velike težave in ovire, nas ne morejo ločiti od božje ljubezni, bo sporočilo letošnjega Srečanja treh dežel na Brezjah.

Organizatorji pričakujejo veliko udeležbo, nekaj tisoč vernikov in veliko duhovnikov. Svojo udeležbo je potrdilo tudi 6 škofov. Romarji bodo na Brezje v soboto, 23. avgusta začeli prihajati po 9. uri. Ob 10. uri se bo začel posebni duhovni program z naslovom S pesmijo slavimo Gospoda, ki ga bodo oblikovali mladi animatorji Mariji dom Mekinje pod vodstvom s. Marije Dular. Ob 11. uri se bo začelo slovesno somaševanje škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ki bo zbrane romarje tudi nagovoril. Celovški škof in videmski nadškof bosta vernike pozdravila na koncu maše. Ta bo tudi sporočil, kje in kdaj na Furlanskem bo srečanje treh dežel 2009. Pri bogoslužju bo poleg ljudskega petja sodeloval tudi združeni pevski zbor Čatež-Zaplaz iz novomeške škofije.

Po končani maši bo še izmenjava šopkov. Verniki iz vseh treh dežel so povabljeni, da prinesejo s seboj na srečanje majhen šopek zdravilnih rož, ki naj ga naberejo na domačih travnikih in senožetih. Ob koncu maše ga bodo podarili enemu romarju iz sosednje dežele in s tako simbolno izmenjavo zdravilnih rož potrdili medsebojno povezanost, naklonjenost in prijateljstvo.

Uradni del srečanja bo s tem končan. Romarji bodo imeli veliko časa za prijateljska srečanja, pogovore in izmenjavo izkušenj. Večina pa bo popoldne obiskala Bled ali druge ogleda vredne znamenitosti na Gorenjskem.

Janez Gril,
Vodja pripravljalnega odbora



Vernost slovenskega naroda je že več kot 1250 let povezana z iskre nim češčenjem Matere Božje. Številnim Slovencem ni nobena cerkev ljubša od marijanskega svetišča in nobena milostna podoba bližja od podobe Marije Pomagaj. Marija si je Brezje izbrala za svoj prestol. Med vsemi romarskimi svetišči v Sloveniji so Brezje eno najmlajših. Na kraju zdajšnje cerkve je že sredi 15. stoletja stala cerkvica sv. Vida, podružnica župnije Mošnje. Župnik dr. Urban Ažbe je leta 1800 dal postaviti stransko kapelo v čast Marije Pomagaj. Leta 1814 je slikar Leopold Layer iz Kranja po zaobljubi naslikal sedanjo čudovito podobo Marije Pomagaj. Ljudje so jo takoj vzljubili in vzeli za svojo. Množično so začeli romati na Brezje. Romanja so sprem ljala izredna uslišanja in čudežna ozdravljenja.