Iz srečanja z njim izstopata dve sporočili. Zaradi upadanja števila vernikov in duhovnikov v Cerkvi ne bomo mogli nadaljevati vseh dejavnosti tako, kot smo jih izvajali doslej. Zato se moramo odločiti, kam bomo prvenstveno usmerili našo energijo. Zollner predlaga, naj jo usmerimo v varnost in zaščito, da bo Cerkev postala varen prostor in varno občestvo, kjer bomo lahko gradili varne odnose.

Energijo usmerimo v varnost in zaščito, da bo Cerkev postala varen prostor in varno občestvo, kjer bomo lahko gradili varne odnose. (Zollner)

Srečanje s člani Celostnega programa zaščite mladiletnih in ranljivih odraslih. FOTO: Osebni arhiv D. J.

Cerkev je treba sprejemati kot hkrati sveto in grešno

Druga njegova misel govori o spremembi miselnosti v Cerkvi na Slovenskem in o prenovi, ki bo izhajala iz duhovnosti ter iz sprejemanja podobe Cerkve kot hkrati svete in grešne. Pri tem p. Zollner predstavi vzporednico med štirimi koraki spovedi na osebni ravni in enakimi koraki na ravni institucije. Če verjamemo, da nam Bog pri spovedi odpusti grehe in podari milost, ko opravimo štiri korake – si izprašamo vest, se iskreno kesamo, jasno in odkrito priznamo grehe ter opravimo pokoro – potem bi morali zaupati, da bo Bog enako milost naklonil tudi Cerkvi, če opravi iste štiri korake: iskreno pregleda in se sooči s svojimi napakami, jih obžaluje, jih jasno prizna brez olepševanja ter se dejavno zavzame za popravo krivic. 

Vsako izmikanje ali sprenevedanje glede spolnih zlorab izhaja prav iz nezaupanja v zakramentalni model odpuščanja. (Zollner)

Bog poskrbi za vsakega spokorjenega grešnika

Vsako izmikanje ali sprenevedanje glede spolnih zlorab izhaja prav iz nezaupanja v ta zakramentalni model odpuščanja. Šele ko se bomo duhovno spreobrnili in verjeli, da Bog poskrbi za vsakega spokorjenega grešnika, bomo lahko zaupali, da bo podelil dovolj milosti tudi iskreni in transparentni instituciji. Tak korak zahteva spremembo miselnosti in globoko zaupanje v zakramentalno logiko spovedi.