Srečanja z repatriiranimi družinami se je udeležil tudi domači župnik Stanko Štefanič, ki je pozdravil vse udeležence in jim zaželel dobro počutje in prijetno preživet čas v sproščenem klepetu in druženju. Prisotne je nagovoril tudi Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas in poudaril, kako veliko poguma so potrebovali, da so se odločili za vrnitev v Slovenijo.

FOTO: Škofijska karitas Ljubljana

Karitas jim po svojih močeh pomaga in želi omiliti prehod in olajšati privajanje na življenje v Sloveniji. Vključevanje v slovensko okolje, pridobivanje in druženje s slovensko govorečimi je edina pot, da osvojijo jezik in se integrirajo v našo družbo in dobro počutijo med nami. Srečanje se je zaključilo z mašo v španskem in slovenskem jeziku, ki jo je daroval predsednik Škofijske karitas Ljubljana, Marko Čižman. Med mašo je pel zborček, sestavljen iz venezuelskih pevcev. Pri maši je Jože Kern, generalni tajnik Škofijske karitas Ljubljana, nagovoril vse prisotne in jim zaželel, da bi si v Sloveniji omogočili dobro in dostojno življenje, saj bo to dobra popotnica in zgled njihovim otrokom.

Srečanje ob druženju in obloženi mizi. FOTO: Škofijska karitas Ljubljana

Prav je, da so povezani med sabo, saj jim to veliko pomeni in omogoča stik z življenjem pred prihodom v Slovenijo. Pomembno pa je tudi, da se vključijo v družbo in življenje v okolju, kjer živijo. Prve družine so Venezuelo zapustile zaradi slabih ekonomsko-političnih razmer in neperspektivne prihodnosti zase in otroke že pred koronavirusom. Povedali so, da so njihovi stari starši prišli v Venezuelo po letu 1950 samo s kovčkom, tako kot so se sedaj v Slovenijo vrnili oni. Njihovi stari starši ob prihodu v tujo državo niso znali špansko. Tudi sedaj, ob prihodu v Slovenijo, so bili redki, ki so govorili slovensko. Mnogim še danes slovenski jezik predstavlja velik izziv. V Venezueli ga niso govorili, saj so rojeni v mešanih družinah.

V Slovenijo so prišli z velikimi pričakovanji. Strah jih je bilo, ali se jim bo uspelo vživeti in vključiti v življenje? Bodo našli sorodnike, dobili potrebno pomoč? Danes jih je že veliko zaposlenih, tako da lažje živijo. Otroci so vključeni v slovenske šole, vrtce, srednje šole in celo fakultete. Nameravajo ostati v Sloveniji, saj jim je tukaj všeč. Počutijo se sprejete in doma. Takšna srečanja in druženja jim še dodatno omogočajo povezanost in sprejetost v slovenskem okolju.