Duhovniki, le pogum

V letošnji, zelo skromni novomašni beri, le trije, vidim, da se je pojavilo kar malodušje.

Kako bo s tem poklicem, kakšna je prihodnost, kje je pogum mladih za ta poklic? Odgovor vidim v tem, da je naša krščanska vera preplitvo dojeta. Prepovršno razumemo, premalo je prepričljivosti zanjo. Tu izražam tudi svojo kritičnost.

Poglejmo v nam starejšim znano kruto preteklost. Ko je bil slovenski narod med vojno in po njej uničevan in uničen kar iz lastne nemogoče ideologije komunizma in s tem kar tiranijo nad vero, je bil po dvajsetih, petindvajsetih letih tega strašnega stanja neverjeten porast poklicev za duhovnike. V velike desetine se je pela nova maša. To se je še nadaljevalo. Čudež. Ko bi vsakdo pričakoval temo na področju oznanjevanja vere, cvetoča pomlad. Vemo pa, da je komunizem bil tedaj še z isto železno voljo med nami. Torej je bila neomajna vera, volja in zvestoba katolištvu.

Naša katoliška vera je vendar edini mi...