Stalni svet SŠK sestavljajo predsednik SŠK, novomeški škof dr. Andrej Saje, soboški škof dr. Peter Štumpf in celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Srečanja so se udeležil tudi Nina Omerza, vodja Kabineta varuha človekovih pravic, Tilen Vesenjak, pravni svetovalec SŠK, dr. Roman Globokar, profesor etike, dr. Gabriel Kavčič, tiskovni predstavnik SŠK, in Peter Kokotec, generalni vikar novomeške škofije.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina in vodja njegovega kabineta Nina Omerza. FOTO: SŠK

Versko prepričanje ni samo intimno

Peter Svetina je uvodoma izpostavil, da se kot varuh človekovih pravic skupaj s svojim uradom ukvarja z vsemi vidiki človeškega življenja. Pomemben del zato predstavljajo tudi verske skupnosti, s katerimi se rad sreča. »Versko prepričanje,« je zatrdil, »ni samo intimno, ampak gre tudi za javno izražanje in Varuh to jemlje zelo resno, zato si želi tudi dialoga na tem področju.«

Škofje Andrej Saje, Peter Štumpf in Maksimilijan Matjaž ter Roman Globokar in Gabriel Kavčič. FOTO: SŠK

Pravica do groba v Sloveniji ni spoštovana

V nadaljevanju pogovora je Stalni svet SŠK varuhu predstavil nekaj pomembnih tem, pri katerih meni, da bi se stanje človekovih pravic v slovenski družbi moralo izboljšati. Začenši s temo izvensodnih pobojev med in po 2. svetovni vojni, pri čemer se je varuh strinjal, da je pravica do groba ena od osnovnih civilizacijskih pravic, ki pa v Sloveniji ni spoštovana. Po njegovem mnenju je na tem področju na potezi predvsem država oziroma izvoljeni odločevalci.

Varuh in škofje v neformalnem delu srečanja. FOTO: SŠK

Aroganca oblasti

Glede zakona o verski svobodi in drugih odprtih vprašanj med Cerkvijo in državo so se udeleženci pogovora strinjali, da bi morala biti komunikacija z državo boljša. Predvsem se vprašanje postavlja v primeru plačila nadomestil za stavbna zemljišča, pri čemer je tistih nekaj odstotkov ljudi, ki v določenem kraju tako ali tako skrbijo za cerkve in druge spomenike kulturnega pomena, zdaj obremenjenih še z dodatnimi davčnimi bremeni, ki jih zaračunavajo občine. Varuh se je strinjal, da bi bilo treba to področje urediti, pri čemer izpostavlja določeno »aroganco oblasti«, ki ne rešuje odprtih sistemskih vprašanj, ki bi jih morala.

Srečanje je bilo v prostorih ordinariata Škofije Novo mesto. FOTO: SŠK

Prostovoljno končanje življenja ne more postati človekova pravica

Dr. Roman Globokar je varuhu predstavil tudi pogled Katoliške Cerkve na poskuse uvedbe evtanazije in samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo, pri čemer je izpostavil predvsem napačno razumevanje, ki se širi v medijih: prostovoljno končanje življenja ne more postati človekova pravica, s čimer se je varuh tudi strinjal in sam zatrdil, da bi bilo sprejetje takšnega zakona po njegovem izjemno škodljivo.

Generalni vikar novomeške škofije je varuhu predstavil tudi romsko problematiko.