Konvencija je za Slovenijo pomembna tako na simbolni kot normativni ravni, saj bi z njo tudi svoj pravni red uskladila z določbami konvencije na način, ki prepoveduje tajno zapiranje ljudi in to ne glede na zunanje okoliščine, kot so vojna ali vojne grožnje, notranje politične nestabilnosti in podobno, je povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina. Slovenija je več priporočil za ratifikacijo te konvencije prejela in jih v okviru tretjega kroga univerzalnega periodičnega pregleda Sveta ZN za človekove pravice tudi sprejela.

Z ratifikacijo konvencije bi Slovenija dala jasno sporočilo, da prisilna izginotja niso dopustna v nobenih okoliščinah in da lahko predstavljajo celo zločin proti človečnosti. Ta dejanja pa ne smejo ostati nekaznovana. (Peter Svetina)

Prisilna izginotja so namreč še danes pereč in še kako aktualen globalni problem, ki ni omejen le na posamezne svetovne regije, kot tudi ne le na žrtve in njihove ožje sorodnike, temveč celotno družbo. Zato si Urad Visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice prizadeva, da bi do leta 2022 dosegli 112 ratifikacij te konvencije. Leta 2006 jo je sprejela Generalna Skupščina Združenih narodov, veljati je začela 2010. DO sedaj je konvencijo ratificiralo 63 držav članic od tega 13 članic EU: Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Litva, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška in Španija.