Založba Mladinska knjiga je izdala knjigo Brezmejna Slovenija, v kateri je publicist Iztok Ilich prikazal stare šege in navade ob cerkvenih ter drugih praznikih od Benečije in Rezije prek osrednje Slovenije do Porabja.

Brezmejna Slovenija

Knjiga Brezmejna Slovenija je nastala pod peresom publicista, urednika in prevajalca Iztoka Ilicha, ki je dober poznavalec etnološke tematike in varovanja kulturne dediščine.

Poglavitna vsebina knjige, ilustrirane z več kot 600 fotografijami in dokumenti, je iskanje odgovora na vprašanje, kaj je našim rojakom, ki so jih vojne in odločitve tujih diplomatov ločile od matice, dajalo moč, da so kljubovali vsem prepovedim in pritiskom ter svojo materinščino, tudi brez šol, ohranili do danes. Tej občutljivi temi je avtor namenil prvo poglavje Z jezikom smo, a se k njej vrača tudi v nadaljevanju, ko opisuje slikovite stare šege in navade ob cerkvenih ter drugih praznikih od Benečije in Rezije prek osrednje Slovenije do Porabja. Predstavil jih je z življenjskimi zgodbami in spomini pričevalcev z obeh strani današnje meje ter v pogovorih z ljudmi, ki se na robovih z jezikom zaznamovanega slovenskega sveta še danes zavzemajo za pravico do ohranjanja svoje temeljne identitete. Vseskozi je v ospredju tudi želja, da bi to dragoceno dediščino – enako kot tisto, ki jo imamo pred svojim pragom, pa je največkrat ne opazijo – poznali in cenili tudi Slovenci v svoji državi. Hkrati je knjiga z opisi poti tudi svojevrsten turistični vodnik skozi slovenski kulturni prostor brez meja.

Raznolikost naših pokrajin

Snov je avtor razdelil v šest vsebinskih sklopov:

– Z jezikom smo
– Spomin v ljudeh
– Spomin v predmetih
– Šege ob cerkvenih praznikih
– Benečija – izročilo v lesu in kamnu
– V svet za kruhom

V tridesetih poglavjih je objavljenih tudi več kot 600 fotografij, ki nazorno prikazujejo raznolikost naših pokrajin in kulturne dediščine.

Kot je zapisala etnologinja iz Etnografskega muzeja Slovenije dr. Nena Židov knjiga »prinaša vrsto pomembnih vsebin za vse tiste, ki jim je mar za slovensko kulturno dediščino tako v Sloveniji kot v zamejstvu. Prepričana sem, da se bodo številni bralci 'nalezli' avtorjevega navdušenja in jih bodo besedilo in fotografije spodbudili, da si bodo v knjigi predstavljene muzejske zbirke, arhive, šege in praznovanja ogledali tudi sami.«

Krajevna skupnost Resnik

Pohorska vasica in krajevna skupnost Resnik s 150 prebivalci imata bogato zgodovino in tudi pestro sedanjost, o čemer pričata novi knjigi. Obe je založila Občina Zreče.

Knjigo Krajevna skupnost Resnik je napisal Anton Gričnik, avtor številnih knjig o zgodovini in ljudeh z južnih pobočij Pohorja. Opisal je zemljepisni in zgodovinski oris območja, politično, gospodarsko, kulturno in versko življenje, v zadnjem delu pa je dodal veliko narodopisnih zanimivosti, od literarnih zgodb do pesmi ter zapise o nekaterih prebivalcih. Prva pisna omemba kraja sega že v leto 1389. Del Resnika je tudi turistični center na Rogli, skupaj z novo cerkvico Kristusovega spremenjenja.




Skumavčevi likovni dnevi na Resniku

Knjiga Skumavčevi likovni dnevi na Resniku 2008–2017 s predstavitvijo reprodukcij nastalih del in zapisom o udeleženih slikarjih predstavlja umetniški fond kolonije in nekaj fotografskih utrinkov s kolonijskega utripa. Urednik knjige je slikar Anton Seifert, zadnja leta tudi umetniški vodja likovne kolonije.

Knjigi sta izšli ob deseti obletnici Skumavčevih likovnih dni na Resniku.