Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil, bo v naslednjih tednih odmevalo po naših cerkvah. Molitev križevega pota je značilna postna pobožnost, kljub temu pa so postaje križevega pota nad Smlednikom veliko obiskane skozi vse leto. Čez tamkajšnjo Kalvarijo pelje namreč pot do ruševin Starega gradu, ki se še vedno ponosno dvigajo nad vijugavo Savo in okoliškimi vasmi. V postnem času je izlet na Stari grad nad Smlednikom in naprej do sv. Tilna nad Repnjami lepa priložnost, da združimo prijetno s koristnim. Da zmolimo križev pot, si ogledamo zgodovinsko znamenitost, si razmigamo ude, se sprostimo in naužijemo naravnih lepot.

Čeprav mogočna župnijska cerkev sv. Urha v Smledniku ne leži tik ob vznožju hriba, je primerno izhodišče za izlet na Stari grad in naprej do sv. Tilna. Četrturna hoja do Kalvarije je tako kratka, da ne pomeni omembe vredne izgube časa, hkrati pa tako dolga, da vsaj malo spoznamo kraj, v katerega smo se pripeljali.



Ko se cesta proti Vodicam za ovinkom dotakne Smledniškega hriba, zavijemo v stransko ulico in z nje čez nekaj deset metrov v breg. Steza se v serpentinah vzpenja čez poseko, ob robu katere stojijo izmenično na eni in drugi strani kapelice križevega pota. Kalvarijo s štirinajstimi kapelicami in tremi križi na vrhu so postavili že leta 1772, in sicer v ravni črti med gradom ter Krvavim znamenjem v dolini, ki spominja na nekdanje deželnoknežje morišče. Kapelice so v desetletjih po drugi svetovni vojni precej propadle, a so jih zadnja leta tako lepo obnovili, da so vsemu kraju upravičeno v ponos. Na vrhu Kalvarije pridemo do makadamske ceste. V snegu in ledu je najpametneje nadaljevati kar po njej, v kopnem pa nas bo do gradu in okrepčevalnice pod njim (ta je ob delavnikih razen četrtka odprta od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 20. ure) hitreje pripeljala strmejša Stara pot.

Stari grad nad Smlednikom stoji na kraju, kjer je bilo nekoč prazgodovinsko gradišče in pozneje rimska utrdba. Njegova lega je bila skrbno izbrana, saj je bil v bližini prehod čez Savo. Mogočne ruševine najbrž še vedno pripovedujejo napete zgodbe o nekdanjih graščakih in njihovih pogumnih vojščakih, a smo jih preslišali, ker nas je prevzel lep razgled. Na jugovzhodu se je razkazovala Šmarna gora, na jugozahodu smo videli Polhograjsko hribovje, na zahodu Lubnik, Ratitovec in Julijce s Triglavom, na severni strani pa so se med golim vejevjem risale Karavanke in KamniškoSavinjske Alpe.

Od gradu nadaljujemo po makadamski cesti do prvega ovinka, kjer nas prestrežejo kažipoti in planinske markacije. Široka gozdna pot nas popelje proti vzhodu. Ob njej se vrstijo tablice z najrazličnejšimi napisi. Gozd je svetel, tla prekriva odpadlo listje. V krošnjah ščebetajo sinice. Kmalu pridemo do vpisne knjige, ki jo pred soncem, dežjem, drugimi vremenskimi nevšečnostmi in radovednimi pogledi varuje odprt dežnik. Na deblu je seznam tistih, ki so v lanskem letu največkrat prišli do sem. Kogar mikajo prva mesta, bo moral biti letos zelo priden: lanska rekorderka se je namreč vpisala kar 365krat.



Pot, ki je doslej peljala po ravnem, se začne spuščati. Gremo mimo odcepov proti Hrašam, Dornicam in Skaručni. Na deblih se iz velikih duplin, ki so jih iztesale ptice, cedi gosta smola. Še vedno hodimo po gozdu, ki pa se polagoma spremeni. Več je nizkega smrečja, pojavijo se bori in borovničevje. Naposled krenemo znova nekoliko navkreber, slabo uro po odhodu s smledniškega gradu pa se pot spusti do cerkve sv. Tilna. Tik pod njo je na drevesu skrinjica z vpisno knjigo.

Cerkev sv. Tilna se prvič omenja v drugi polovici 15. stoletja, njena današnja podoba pa je iz leta 1731. Obdaja jo mogočno obzidje, ki je domačinom dajalo zavetje pred turško nevarnostjo. Desno od vhoda je ozek prehod do ločeno stoječega zvonika. Izpred cerkve, h kateri vodijo kamnite stopnice, je lep razgled na vzhodni konec KamniškoSavinjskih Alp z Veliko planino, Kranjsko rebrijo in Menino, pod nami pa se v dolini razprostirajo Repnje. V eni izmed tamkajšnjih hiš se je leta 1780 rodil jezikoslovec Jernej Kopitar, danes pa je kraj najbolj znan po samostanu šolskih sestre.

NEDELJSKA MAŠA
V župnijski cerkvi sv. Urha v Smledniku je maša vsako nedeljo ob 7. in 9. uri.

OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Smlednik.

Višinska razlika: približno 150 metrov.

Dolžina poti (Smlednik – Stari grad – sv. Tilen in po isti poti nazaj): 3 ure.

Opis poti in težavnost: Pot je lahka, dobro označena in zelo obljudena. Iz Smlednika se mimo kapelic križevega pota vzpnemo na Stari grad. Od mogočnih razvalin, kjer se lahko naužijemo lepega razgleda po bližnji in daljni okolici, nadaljujemo pot po široki gozdni poti do sv. Tilna nad Repnjami. Pri razvalinah Starega gra du je zaradi deloma prepadnega sveta potrebna previdnost.

Zemljevid: Ljubljana–okolica, 1 : 50.000.

Dr. 6/2007