Nedavna nacionalna anketa v ZDA je odkrila, da so starši globoko zaskrbljeni glede vpliva, ki ga imajo na njihove otroke prizori nasilja, spolnosti, drog in psovk na televizijskih programih in v drugih medijih. Želijo si, da bi jim v boju proti negativnim učinkom medijev na otroke pomagali medijska industrija in država.

Kot poročajo na http://www.24kul.si/, je raziskava zajela petsto staršev otrok v starosti od dveh do štirinajstih let. Kar več kot osemdeset odstotkov staršev je izrazilo željo, da bi imeli več nadzora nad dostopnostjo medijskih vsebin, ki prikazujejo nasilje, spolnost, uporabo prepovedanih drog, zlorabo alkohola in kletvice.

Najvišje na seznamu skrbi staršev so ‘spolne vsebine’ s štiriinosemdesetimi odstotki anketirancev. Oseminsedemdeset odstotkov staršev je enako zaskrbljenih zaradi medijskega prikazovanja uporabe prepovedanih drog, šestinsedemdeset odstotkov zaradi nasilja, štiriinsedemdeset odstotkov zaradi prostaških izrazov in sedemdeset odstotkov zaradi alkohola. Starše prav tako skrbijo vsebine oglasov. Sedeminpetdeset odstotkov jih je izrazilo prepričanje, da bi starševski nadzor medijskih vsebin uporabljali bolj, če bi lahko z njim otroke zaščitili tudi pred škodljivimi oglasi.

V anketi je kar tri četrtine staršev izrazilo tudi željo, da bi jim lastniki medijev sami, bolj kot država, nudili več pomoči pri zaščiti njihovih otrok pred neprimernimi medijskimi vsebinami. Oseminpetdeset odstotkov se jih je strinjalo, da bi več morala storiti tudi država, sedeminšestdeset odstotkov pa jih je podprlo uvedbo standardnega ocenjevalnega sistema primernosti medijskih vsebin.

Dr. Patrick DiVietri, direktor Inštituta za družinsko življenje (Family Life Institute) in psihološki svetovalec z več kot tridesetletnimi izkušnjami, je v komentarju ankete med starši povedal, da imajo podobe v medijih velikansko moč za oblikovanje domišljije, zato lahko še kako vplivajo na duševno zdravje oziroma razvoj bolezni. Starši so torej upravičeno zaskrbljeni o vplivu televizije in oglasov, saj lahko že kratka izpostavljenost televiziji v možgane otrok namesti veliko za njih škodljivih podob. Še posebej oglasi so posneti na način, da vsebujejo veliko hitro menjujočih se podob. Oglaševalci se po mnenju DiVietri-ja namreč dobro zavedajo, da lahko posredujejo stotine podob v le tridesetih sekundah, pa bodo vseeno vse povzročile učinek v gledalcu. Problem pa seveda nastane, če so te podobe neresnične ali pa navajajo na nemoralno življenje. Otroci in najstniki tako povežejo svoj užitek z nečim, kar je lahko slabo zanje in za družbo. Primer tega so prizori nasilja, ki lahko osebe naredijo manj občutljive za resnično nasilje okoli njih, ali pa pornografija, kjer podobe povzročajo, da naš um osebe doživlja kot spolne objekte.

Da je trenutno stanje nadzora medijskih vsebin porazno, med drugim pričajo nekateri podatki o pornografiji na internetu (povzeto po www.24ur.com):
· 2,5 milijarde elektronskih sporočil se dnevno nanaša na temo spolnosti.
· 12 odstotkov vseh spletnih strani na internetu ima pornografsko vsebino.
· 25 odstotkov celotnega povpraševanja preko iskalnikov Google in Yahoo se nanaša na pornografijo.
· Vsako sekundo najmanj 30.000 uporabnikov interneta gleda pornografske vsebine.
· 20 odstotkov moških in 13 odstotkov žensk priznava, da pornografske filme na internetu gleda med delovnim časom.
· 35 odstotkov vsebin, ki se prenašajo z interneta, je pornografske.
· 43 odstotkov vseh uporabnikov interneta gleda pornografske filme.
· 70 odstotkov ogledov pornografskih strani se odvija v delovnem času med 9. in 17. uro.
· Samo 3 odstotki strani s seksualno vsebino od uporabnika zahtevajo potrdilo o polnoletnosti.
· Otroci na internetu prvič vidijo pornografski film pri 11 letih, besedi 'sex' in 'porn' pa sta med petimi najbolj iskanimi besedami pri mladini, mlajši od 18 let.
· Leta 2009 je celoten prihodek od spletne pornografije presegel milijardo dolarjev.

Medijske vsebine so zato gotovo nekaj, na kar morajo biti starši še kako pozorni. Vendar pa je odgovornost na nas vseh, še posebej pa na medijskih oblikovalcih. Njihova nekritična izbira vsebin lahko otrokom (in odraslim), posledično pa tudi družbi, povzroči mnogo slabega.