Širša družina ter prijatelji iz šole in mednarodne župnije so budno spremljali njen sobotni nastop. »Kakšno vzdušje. Eva je imela zelo močno podporo in je sprožila burne odzive vsakič, ko se je pojavila na odru. Župnijska pevska skupina je dala natisniti rožnate majice, tako da smo bili deležni medijskega zanimanja takoj, ko smo prispeli v Rockhal v Esch-sur-Alzette,« sobotno dogajanje opisujeta njena starša Nataša in Martin: »Mi nismo molili za zmago, ampak smo Svetega Duha prosili, naj ji odstira poti, kjer bo lahko odsevala Njegovo Svetlobo.«

Eva Marija v objemu mame Nataše. Na levi sta Evin brat Marko in oče Martin, na desni pa dedek Jože Kavaš. FOTO: Roland Miny/RTL.Lu

Njena glasba je pričevanje in oznanjevanje

Za starše je bilo največje veselje spremljati hčerko na njeni poti in pripravah. »Glasba zanjo ni tekmovanje, temveč pričevanje in oznanjevanje Svetlobe, ki jo nosi v svojem srcu. Svoje otroke vzgajava, da koreninijo v čisti ljubezni, ki jo je s svojim življenjem oznanjal Jezus, kjer ni prostora za sovraštvo, kjer kot sobratje ustvarjamo vsak nov dan. Iz tega se dviga njeno drevo v njeni pesmi 'Mati narava', ki ga nobena nevihta ne mora izruvati. Znova in znova se spomladi prebuja z novim upanjem za vsakega od nas in za celotno občestvo.«

Evin nastop v Luksemburgu so s svojo prisotnostjo podprli tudi sorodniki. »Iz Slovenije in od drugod po svetu so prišli Evo podpret moj oče, bratova družina ter bratranci in sestrične. Mama žal zaradi okrevanja po težki bolezni ni mogla, je pa zato z drugimi doma spremljala in navijala. Nepopisno skupno veselje! Nimam besed, ki bi izrazile hvaležnost za vso podporo. Tudi naša skupnost v Luksemburgu in po vsem svetu je v vseh teh letih postala naša družina. Kaj lahko skupnost naredi! Ne samo v tem primeru, ampak v vsem dobrem. Jaz v tem vidim delo Svetega Duha,« poudarja Evina mama Nataša.

Podpora širše skupnosti

Eva je bila pred finalnim nastopom poleg domačih deležna tudi izjemne podpore mednarodne župnije v Luksemburgu. Ljudje so jo namreč spremljali od malih nog. »Svoj prvi solo je odpela na svojem prvem obhajilu, igrala je violino, tako da je ta podpora iskreno vzklila v širši skupnosti, zlasti pa pri župniku in pevski skupini,« pripovedujeta njena starša in dodajata, da so na njuno hčerko ponosni tudi učitelji z evropske šole in prijatelji s konservatorija. »Vsa ta mednarodna skupnost ima prijatelje in družine po vsem svetu. Do neba smo hvaležni za podporo v Sloveniji, ki se je širila prek družine, prijateljev, naše salezijanske in frančiškanske skupnosti. Kar pa najbolj poboža srce, je iskrena podpora Slovencev v Luksemburgu. Pravijo, da je za dobro vzgojo potrebna celotna vas. Midva pa dodajava, da sta za take uspehe potrebni predana skupnost in medsebojna ljubezen.«

Do neba smo hvaležni za podporo v Sloveniji, ki se je širila prek družine, prijateljev, naše salezijanske in frančiškanske skupnosti. (Nataša Kavaš Puc)

Ob zmagi čestitke ravnatelja, učiteljev in kardinala

Luksemburg s približno 700 tisoč prebivalci je po velikosti majhna država, a s svojo povezanostjo in podporo drug drugemu ter odprtimi rokami za sprejemanje multikulturnosti postaja simbol nove Evrope, pojasnjujeta ponosna starša zmagovalke v Luksemburgu, ki so jo poleg družine in prijateljev na dogodku spremljali tudi ravnatelj in podravnatelj šole, njeni učitelji in župnik. »Takoj po koncu nastopa so jo z navdušenjem sprejeli predsednik vlade, zunanji minister in minister za kulturo. Srečala se je tudi s kardinalom, povabljena je bila tudi na srečanje z nadvojvodo. Luksemburški nadškof kardinal Jean-Claude Hollerich je še na poseben način povezan s Slovenci. Velik del življenja na Japonskem je živel s patrom Vladimirjem Kosom, pesnikom in filozofom, ki je v mojih mladih letih ob vračanjih v domovino postal tudi del moje družine. Zato je bilo veselje še toliko večje,« je za spletno Družino dejala Evina mama Nataša.

Z leve: Eva Marija, kardinal Jean-Claude Hollerich, generalni vikar Patrick Muller, oče Martin Puc, Rene Schmidt in mama Nataša Kavaš Puc. FOTO: Osebni arhiv družine Puc

Mediji prepoznavajo njeno svetlobo in pristnost

V Luksemburgu, ki bo na tekmovanju za pesem Evrovizije na Dunaju nastopil v drugem polfinalu, 14. maja, je čutiti veliko veselje, saj po opažanju Evinih staršev ljudje prepoznavajo svetlobo in pristnost, ki jo Eva nosi. »Ona je pristna povsod, tudi in zlasti na odru. Pri njej ni prostora za temo, vedno prevlada Luč. Številni, ki so delali z njo, so nama prenašali lepe izkušnje in veselje, da so jo spremljali in da bodo z njo tudi na poti na Dunaj. O vseh doživljanjih in drobnih čudežih, ki se dogajajo po ljudeh, bi lahko napisala knjigo! Ni slučajev. Svetloba odpira srca in vrata.«

Preroška napoved p. Edija Kovača: »Ti boš pa pevka«

Eva Marija ima tri mlajše brate in prav vse štiri otroke zakoncev Martina Puc in Nataše Kavaš Puc je krstil frančiškan p. Edi Kovač, ki je v mladosti spletel prijateljske vezi z Martinovimi starši. To prijateljstvo se je z leti le še okrepilo. Evinega krsta pred približno 20 leti se p. Edi še posebej živo spominja: »Ko sem Evo Marijo oblil s krstno vodo, je, tako kot vsak otrok, tudi ona zajokala. Toda njen glas se mi je zdel lep, nič kričav, zato sem ji že takrat na glas rekel: 'Ti boš pa pevka!'«

P. Edi Kovač je krstil Evo Marijo in njene tri mlajše brate. FOTO: Tatjana Splichal

Vsi štirje otroci Martina in Nataše so bili krščeni v Prekmurju. »Vsi krsti so bili s sveto mašo, med katero smo veliko prepevali, in sicer ob družinski kapelici, kamor je Nataša še kot deklica hodila molit in prosit, da bi imela veliko družino. Želja in molitev sta se uresničili,« poudarja p. Edi.

Njena zmaga je sad in dar

Evino zmago vidi hkrati kot sad in dar. »Najprej je sad pogostega družinskega petja, kjer je imela glasba vedno pomembno mesto. Tako je Pucova družina tudi v Luksemburgu sestavila komorno vokalno-instrumentalno skupino, v kateri vsi sodelujejo. Mamica Nataša se je zaradi tega kljub zahtevni službi celo vpisala v glasbeno šolo. Zmaga pa je tudi sad spodbude, ki jo je družina nudila Evi Mariji, ko se je pripravljala za nastop v šoli ali župniji. Prav v cerkvi je Eva Marija doživljala, da je petje nekaj svetega in je prek slovenske verske pesmi mogoče izraziti najgloblja čustva in duhovna doživetja,« razlaga p. Edi: »Je pa njen uspeh tudi dar, ki se ga je Eva Marija zavedla. In če ta dar prihaja od zgoraj, potem ga ne sme zanemarjati, mora ga gojiti. Če ji uspe – zakaj pa ne – ga mora deliti tudi z drugimi.«

Toda njen glas se mi je zdel lep, nič kričav, zato sem ji že takrat na glas rekel: 'Ti boš pa pevka!' (p. Edi Kovač)

Naj mladi ob njenem nastopu začutijo, da je lepo živeti

Evrovizija je tekmovanje, zato ji razumljivo vsi želimo čim boljšo uvrstitev, a se p. Ediju to ne zdi najpomembnejše. »Največja teža, po kateri se je bomo spomnili tudi pozneje, je, ali bo v siju žarometov uspela ostati ona. To je vprašanje, ali ji bo tako kot v Luksemburgu uspelo izraziti svoje doživljanje in ali bo njena pesem tudi v nas, ki jo bomo poslušali, prebudila radost in upanje. Želim ji, da bi znova zapela, zaigrala na violino in zaplesala na svoj pristen način. Naj ob njenem nastopu vsi mladi začutijo, da je lepo živeti, če nosiš v svojem srcu vero in ljubezen,« svoje razmišljanje zaključuje p. Edi Kovač.