Najnovejši statistični podatki kažejo, da je za otroka najbolje, če ga vzgajata oba starša. Raziskovalci se s temi vprašanji ukvarjajo predvsem zato, ker so v zadnjih desetletjih pogost pojav enostarševske družine – v večini primerov gre za odsotnost očeta. Zadnja poročila pa kažejo, da je vloga očeta pri vzgoji otrok zelo pomembna. Časopis Acta Paedriatica je februarja objavil študijo o vključenosti očetov v razvoj otroka, katere glavna ugotovitev je, da ima prisotnost očeta pri razvoju otroka zelo pozitivno vlogo. Avtorji študije so štirje akademiki, ki pišejo, da aktivno očetovstvo ne vpliva zgolj na vedenje otrok, ampak tudi na spoznavno raven otrokovega razvoja. Raziskovalci opozarjajo, da večina držav ne podpira večje vključenosti očeta v razvoj njegovega otroka, čeprav je bilo že večkrat dokazano, da prisotnost očeta pozitivno vpliva na družbeni, vedenjski, psihološki in spoznavni razvoj otroka.

Tudi ameriški Inštitut za vrednote zakonskih zvez in družin je nedavno objavil rezultate raziskave, ki potrjuje, da so strokovnjaki in raziskovalci postali bolj pozorni na vplive sprememb v družini na otroke. Tako se na primer ukvarjajo z vprašanji vpliva ločitve staršev na otroke in na odraščanje otrok v zunajzakonskih skupnostih. Raziskave tudi postavljajo v ospredje številne prednosti, ki jih imajo neporočeni pari, in ugotavljajo, da je davčni sistem večine držav prijaznejši do neporočenih parov. Študija z naslovom Obdavčitev družine, objavljena januarja letos, tako kaže, da so nekateri davčni sistemi nepravični in pristranski do zakonskih parov, ki morajo plačevati višje davke. Tako je denimo v Veliki Britaniji, na Finskem, Švedskem in v Novi Zelandiji. Komisija škofovskih konferenc evropske skupnosti je novembra lani objavila poročilo z naslovom Predlog za strategijo Evropske unije za podporo zakonskih parov. Škofje ugotavljajo, da so negativne spremembe v družinskem življenju posledica finančne obremenitve družbe in države, zmanjšanje števila porok pa da je v številnih primerih psihološko in moralno razdejanje tako za par kot tudi za otroke. Od leta 1980 do leta 2005 je po podatkih omenjene komisije število ločitev naraslo za več kot 50 %, v zadnjih 15 letih pa je bilo več kot 13,5 milijona ločitev, ki so prizadele več kot 21 milijonov otrok. Škofje tudi ugotavljajo, da pri otrocih, ki živijo le z mamo ali le z očetom, obstaja veliko več tveganja za revščino, kar pa pomeni, da bi zmanjšanje števila ločitev pomagalo zmanjšati revščino. Glavni interes Evrope je podpreti in okrepiti stabilni in odgovorni odnos med možem in ženo, katerega najpopolnejši izraz je zakonska zveza, pišejo evropski škofje, ki naštevajo kar nekaj predlogov za izboljšanje zakonske in družinske politike. Med temi izpostavljajo priprave na zakonsko zvezo, večjo podporo vzgojno-izobraževalnih ustanov in višjo finančno podporo. Škofje zaključujejo z navajanjem papeža Benedikta XVI., ki je o zakonskem in družinskem življenju govoril tudi septembra lani v Avstriji, ko se je srečal z diplomatskim zborom in predstavniki oblasti. Sveti oče je takrat poudaril, da je mlade poročene pare potrebno spodbujati, da si bodo ustvarili družino ter postali očetje in matere.