Med obolelimi je 240 oseb potrebovalo bolnišnično zdravljenje, ena oseba pa je umrla, navaja STA. Precej več v primerjavi s preteklimi leti je tudi obolelih za zajčjo mrzlico.

Previdno pri opravilih

NIJZ je na porast primerov mišje mrzlice opozoril že spomladi. Takrat so pozvali k previdnosti pri opravilih, kjer bi lahko ljudje prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic. Prav tako že vse leto opozarjajo na previdnost pri gibanju v naravi in tudi pri delu v naravi.

Mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.

Dovolj hrane, hitrejše razmnoževanje

NIJZ kot vzrok za tolikšen porast primerov mišje mrzlice letos navaja dejstvo, da je bukev lani v jeseni obilo rodila. Ker je bilo na voljo veliko žira, je bilo vsaj teoretično dovolj hrane za glodavce. Če pa je na voljo dovolj hrane, se živali tudi hitreje množijo, k temu pa lahko prispevata tudi toplo poletje in zgodnja jesen.

Največ primerov v goriški regiji

253 primerov od vseh 562 prijavljenih spada pod goriško statistično regijo, samo v novogoriški občini so zabeležili 77 primerov. Zadnje večje število primerov mišje mrzlice je bilo leta 2019, ko so jih našteli 252. Letos je močno naraslo tudi število primerov zajčje mrzlice oziroma tularemije. NIJZ je letos doslej obravnaval 47 primerov zajčje mrzlice, lani pa so v celem letu potrdili dva primera. Kar 34 letošnjih prijav prihaja iz goriške statistične regije, bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 21 oseb. Umrl ni nihče, so za STA navedli v NIJZ.