V Mariboru so se v ponedeljek, v Slomškovi dvorani, začeli tradicionalni, tokrat 41. Nikodemovi večeri, ki jih pripravlja Akademsko katoliško združenje Amos v sodelovanju z novoustanovljeno Univerzitetno župnijo Maribor. Letošnji večeri potekajo na temo: »Slovenci med krščanstvom in vplivi od drugod«.

Slovenska družba je zelo na prepletu med krščansko tradicijo iz minulih stoletij in modernejšimi vplivi vzhodnejših religij, ateizma in rastjo islama na zahodu. Prav tako je Slovenija vpeta v boje med demokracijo in polpreteklo zgodovino totalitarne vladavine, vse to se zdaj odraža v novih totalitarizmih.



Ponedeljkov gost je bil mag. Jurij Pavel Emeršič s predavanjem »Stičišče totalitarizmov«. Moderator dr. Aleš Maver je spretno povezoval predavanje mag. Emeršiča s kasnejšim pogovornim delom, kjer so prišla na vrsto tudi vprašanja občinstva. Uvodni nagovor letošnjih Nikodemovih večerov je pripadel nadškofu g. Alojziju Cviklu, prisoten pa je bil tudi mariborski podžupan Luketič s soprogo.



Predavatelj je spregovoril o skupnih temeljih totalitarnih sistemov, ki so močno vplivali tudi na slovenski prostor. Začetke je iskal v obdobju francoske revolucije, ki se je kasneje izpridila v jakobinski teror. Večino predavanja pa je namenil mnogim podobnostim med leninizmom in fašizmom in med drugim tudi enakosti v svojih protijudovskih prepričanjih. V razlagi je omenil, da se je po 2. svetovni vojni začelo potiskanje fašizma na ekstremno desnico, čim dlje stran od ekstremne levice, kamor bi drugače po podobnosti leninizmu tudi spadal. Po krajšem premoru za okrepčilo so sledila vprašanja občinstva, kjer se je tema dotaknila tudi domnevnega uničevanja družine s strani nove levice v Ameriki. Poudarjena je bila tudi potreba po lustraciji, ki naj bi bila eden od razlogov, zakaj so nekatere države bolje kot Slovenija preživele dediščino totalitarizmov. Večer se je kmalu zatem končal v prijetnem ozračju.

Claudio Korošec