Nedavna »primerjalna« objava družinskih fotografij slovenskega opozicijskega poslanca Branka Grimsa in nacističnega zločinca Josepha Goebbelsa, ki si jo je zavestno privoščil tednik Mladina, je očitno prestopila pravno in etično mejo, ki ločuje svobodo izražanja od sovražnega govora, lahko pa predstavlja tudi hud poseg v svobodo izpovedovanja vere, so ugotavljali sodelujoči na javni tribuni o sovražnem govoru, ki jo je sinoči v Ljubljani priredil Zbor za republiko.

Javne tribune, ki jo je vodil nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, so se udeležili pravniki dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in Simon Umek, komunikolog p. dr. Peter Lah, publicist Marko Crnkovič in sociolog dr. Matevž Tomšič, ki so z različnih zornih kotov osvetlili pojav sovražnega govora. Na tem mestu želimo opozoriti predvsem na nastop pravnika Simona Umeka, saj je sporno Mladinino potezo postavil v kontekst svobode izpovedovanja vere.

Če je ustava nekdanje države določala, da je izpovedovanje vere sicer svobodno, a da gre pri njem le za zasebno stvar posameznika, je ustava samostojne Slovenije po besedah Simona Umeka postavila drugačne temelje: »Ker je svoboda vere s sprejetjem ustave iz leta 1991 zagotovljena in varovana ne več zgolj v zasebnem življenju, temveč tudi v javnem, je s tem vera postala sestavni del javnega življenja oziroma družbe. Država je zato dolžna z aktivnim ravnanjem zagotoviti izvrševanje vere in drugih opredelitev, med drugim tudi zavarovati svobodo vere pred posegi tretjih. Hkrati mora država zagotavljati strpnost med pripadniki različnih ver oziroma prepričanj ter tudi tretjimi.«

Zakon o verski svobodi iz leta 2007 tako določa, da je verska svoboda v zasebnem in javnem življenju nedotakljiva in zagotovljena. Gre za pravico do svobodne izbire ali sprejetja vere, svobodo izražanja verskega prepričanja in odklonitve njenega izražanja ter svobodo, da vsakdo, sam ali skupaj z drugimi, zasebno ali javno, izraža svojo vero v bogoslužju, pouku, praksi in verskih obredih ali drugače.

Prav v okviru verskega obreda – maše na Brezjah – pa je bila posneta fotografija opozicijskega poslanca Branka Grimsa in njegove družine z mladoletnimi otoki vred. Glede te okoliščine je Simon Umek dejal: »Kontekst, v katerega je položena fotografija družine poslanca državnega zbora, in sicer udeležba pri bogoslužju in povezovanje z družino nacističnega zločinca, lahko predstavlja hud poseg v svobodo izpovedovanja vere. V omenjenem kontekstu je namreč lahko razviden tudi namen stigmatizacije in diskriminacije vernikov. Ni mogoče drugače razumeti primerjave med družino pri sveti maši in družino nacističnega zločinca.«

Takšna objava fotografij ima lahko – tako Umek – tudi »psihološki učinek utišanja vernikov, kar je v nasprotju z idejo dejanske svobode izražanja v družbi in v nasprotju s svobodo vere«. Poleg tega pa lahko takšna objava fotografij »v določenih okoljih prikliče v narodovo zavest zgodovino poniževanj in sovraštev, temelječih na različnosti. Pride lahko do izrazito hudega negativnega kolektivnega učinka, ko nek del družbe sledi propagandi tudi s konkretnimi protipravnimi dejanji.«

Ali bo tudi ta vidik Mladinine »nacistične afere« prišel do izraza v sodnem postopku – poslanec Branko Grims je sinoči dejal, da bo za zavarovanje pravic svojih otrok posegel po vseh pravnih sredstvih -, je stvar prihodnosti. Jasno pa je, kot je dejal Simon Umek, da veljavni kazenski zakonik v 297. členu, ki specialno transformira nekatere vidike prepovedi iz 63. člena ustave – ta prepoveduje spodujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni – inkriminira javno spodbujanje in razpihovanje verskega sovraštva, razdora, nestrpnosti. Kot kvalificirano obliko temeljnega kaznivega dejanja inkriminira tudi izvršitvena dejanja s sredstvi javnega obveščanja.

Več o javni tribuni Zbora za republiko o oblikah in pojavih sovražnega govora objavljamo v naslednji Družinini medijski prilogi Kažipot.


Na javni tribuni Zbora za republiko so sodelovali (z leve) Marko Crnkovič, p. dr Peter Lah, Simon Umek, dr. Lovro Šturm, dr. Matevž Tomšič, Dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič.