Ali ste že slišali za planet Concettafinardi? Morda Panceri? Gre za manjša planeta, poimenovana po italijanskih redovnicah, ki sta sodelovali pri znanstvenem popisovanju nebesnih teles. Skupno so trenutno v vesolju štiri nebesna telesa, ki so uradno poimenovana po katoliških redovnicah. Kot je v enem svojih rednih glasil v letošnji jeseni objavila Mednarodna astronomska zveza, sta bili nebesni telesi s klasifikacijskima številkama 709193 in 714305 nedavno poimenovani po omenjenih italijanskih sestrah, poroča avstrijski Kathpress.

Sodelovanje pri napornem katalogiziranju zvezd

Prvi od obeh manjših planetov je dobil ime Concettafinardi. Njegova »botra« je s. Concetta Lucia Finardi, ki je umrla leta 1975. Do leta 1921 je skupaj s tremi drugimi redovnicami sodelovala pri sestavljanju seznama več sto tisoč nebesnih teles, ki takrat še ni imel računalniške podpore. Drugo nebesno telo, odkrito 27. septembra 2011, so poimenovali Panceri - v spomin na s. Luigio Carmelito Jacinto Panceri, ki je umrla leta 1982. Tudi ona je pred več kot 100 leti sodelovala pri napornem katalogiziranju zvezd.

Mednarodna astronomska zveza s sedežem v Parizu trenutno beleži skoraj 25.000 manjših nebesnih teles, poimenovanih po različnih osebnostih.

Z obema poimenovanjema so zdaj na nebu ovekovečene vse štiri redovnice, ki so v letih med 1910 in 1921 sodelovale pri popisovanju nebesnih teles. Dve tovrstni imenovanji sta bili oznanjeni že v letošnjem juniju: šlo je za manjši planet s klasifikacijsko številko 627981, ki zdaj nosi priimek s. Emilije Ane Ponzoni (1883-1950), in nebesno telo s klasifikacijsko številko 634659, poimenovano po s. Regini Mariji Colombo (1885-1953).

Asteroide, poimenovane po štirih redovnicah, so v različnih časovnih obdobjih odkrili raziskovalci Vatikanskega observatorija na gori Graham v Arizoni. Mednarodna astronomska zveza s sedežem v Parizu trenutno beleži skoraj 25.000 manjših nebesnih teles, poimenovanih po različnih osebnostih.

Poljski jezuit Piotr Skarga. FOTO: Wikipedia

Asteroid tudi v čast poljskemu narodnemu junaku in jezuitu …

»Svoj« asteroid je dobil tudi poljski jezuit in protireformator Piotr Skarga (1536-1612): nebesno telo v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom bo odslej nosilo ime tega duhovnika, so v svojem glasilu objavili pri Mednarodni astronomski zvezi. Uradno ime asteroida, ki ga je leta 2007 odkril litovski observatorij Moletai, je odslej »(327977) Skarga«.

Piotr Skarga je bil ustanovni rektor Univerze v Vilni, ki ji pripada astronomski observatorij Moletai. Bil je tudi pridigar na poljskem kraljevem dvoru. Med njegovimi najbolj znanimi knjigami sta zbirka pridig v poljskem parlamentu in življenjepisi svetnikov. Ob 400. obletnici Skargove smrti je poljski parlament leto 2012 razglasil za leto spomina na slavnega jezuita, njihovo odločitev pa so predstavniki protestantskih cerkva na Poljskem sprejeli s precejšnjo kritiko.

Poimenovanje asteroidov je večstopenjski postopek, pravico do izbire imena pa ima raziskovalec, ki je zagotovil dovolj podatkov za izračun orbite, in ne nujno prvi odkritelj.

… ter papežu Benediktu XVI.

Poleg »(327977) Skarge« obstaja še več kot 40 asteroidov, ki so poimenovani po zaslužnih članih jezuitskega reda. Večinoma gre za redovnike, ki so opravljali raziskave v Vatikanskem observatoriju. Nekateri asteroidi so bili v zadnjih letih med drugim poimenovani po papežih Benediktu XVI. (2005-2013) in Gregorju XIII. (1572-1585).

Poimenovanje asteroidov je večstopenjski postopek, ki ga usklajuje Center za male planete pri Mednarodni astronomski zvezi. Pravico do izbire imena ima raziskovalec, ki je zagotovil dovolj podatkov za izračun orbite, torej ne nujno prvi odkritelj. Predlagano ime nato preuči delovna skupina za poimenovanje malih nebesnih teles, na koncu pa je uradno objavljeno v glasilu zveze.

P. Guy Consolmagno na Slovenskem knjižnem sejmu leta 2022. FOTO: Siniša Kanižaj

Zakaj opazovanje nočnega neba?

Guy Consolmagno, direktor Vatikanskega observatorija, spodbuja opazovanje zvezd in nočnega neba kot vsakdanjo duhovno prakso, ki lahko spodbudi naše duhovno življenje. Kot je pred časom pojasnil v pogovoru za vatikanske medije, moramo »znova odkriti lepoto nočnega neba,« saj vse preveč časa posvetimo zaslonom na svojih mobilnih napravah.

Svetlobno onesnaževanje, ki ga ljudje ustvarjamo z močno umetno svetlobo, nas »slepi za Božjo svetlobo«.

P. Consolmagno je prepričan, da kljub našim tehnološkim »motnjam« lepota nočnega neba ostaja trajna in nas opominja na nekaj veliko večjega od nas samih. Svetlobno onesnaževanje, ki ga ljudje ustvarjamo z močno umetno svetlobo, nas po mnenju vatikanskega astronoma »slepi za Božjo svetlobo«, zato spodbuja, naj se vrnemo k preprostemu opazovanju zvezd, ki bi ga po njegovih besedah morali obravnavati kot molitev: »Ni dovolj, če to storimo le enkrat; veliko bolje je, če človek to počne vsak dan.«

Spoznajmo, kaj je običajno

Če vsak večer namenimo le minuto ali dve opazovanju nočnega neba, se po mnenju p. Consolmagna bolje prilagodimo naravnim ritmom in spremembam v vesolju: »Ko enkrat spoznate, kaj je normalno, lahko resnično cenite, kaj je novo in kaj se spreminja. Tako kot čudovite lunine mene, ki se spreminjajo vsak mesec.«