Stoletne gotske skrivnosti
Stoletne gotske skrivnosti
Z današnje predstavitve monografije. FOTO: Lapego
Župnijska cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem, ena najlepših slovenskih gotskih cerkva, je 14. oktobra letos praznovala 500. obletnico posvetitve. Ob jubileju so Slovensko konservatorsko društvo (SKD) ter župnija in občina Šentrupert s pomočjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Ministrstva za kulturo izdali znanstveno monografijo z naslovom Župnijska cerkev v Šentrupertu na Dolenjskem: 500-letnica izgradnje, oprave in posvetitve. Prispevki v monografiji - knjiga obsega 320 strani s 150 fotografijami - so delo treh strokovnjakov: zgodovinarke dr. Julijane Visočnik (obdobje od začetkov župnije do 18. stoletja), dr. Mihe Šimca (od 18. stoletja do druge svetovne vojne) ter umetnostnega zgodovinarja dr. Roberta Peskarja, ki je knjigo tudi uredil. Monografijo so danes, 3. novembra, predstavili na novinarski konferenci v prostorih šentrupertskega župnišča.
Baročni kelih, nastal med letoma 1653 in 1666, last župnije Šentrupert, FOTO: Marko Pršina
Robert Peskar: »Cerkev uvrščamo med najpomembnejše pražupnije in župnijska središča«
Kot je povedal urednik dr. Robert Peskar, šentrupertsko župnijsko cerkev »uvrščamo med najpomembnejše pražupnije in župnijska središča in med tri najpomembnejše gotske cerkve na Dolenjskem, saj je močno vplivala na razvoj poznogotske arhitekture v tem prostoru, istočasno pa je njena današnja pojavnost rezultat značilnih kulturnih, gradbenih, gospodarskih in drugih procesov v obravnavanem prostoru skozi stoletja, pri čemer odslikava kulturne pojave širšega srednjeevropskega prostora.« Nekatere njene pojavne oblike, je še dejal Peskar, »razrešujejo ali nakazujejo rešitve celo za nekatera doslej nerešena vprašanja v okviru raziskav pomembnejše evropske gotske arhitekture.«
Dr. Robert Peskar, soavtor (umetnostno-zgodovinski del) in urednik monografije. FOTO: Jože Potrpin
Župnik Trček: »Naša cerkev je stoletja skrivala skrivnosti, ki so v knjigi prišle na dan«
Cerkev kot primer arhitekture iz obdobja gotike in njen širši pomen sta sicer že več desetletij predmet različnih raziskav in interpretacij in tudi knjižnih objav, so zapisali v konservatorskem društvu, »vendar pa, če izvzamemo monografijo Ivana Steklase iz leta 1913, šele monografija polni vrzel in celovito prikazuje njene pojavne oblike, vrednote in pomene.«
Župnijska cerkev v Šentrupertu. FOTO: Wikipedija
Monografije se je razveselil tudi šentrupertski župnik Jakob Trček. »Naša cerkev je stoletja skrivala skrivnosti, ki so prišle na dan, ko je nastajala monografija,« je dejal: »Vesel sem, da bodo zdaj prišle tako do faranov kot do vseh, ki jim ni vseeno za kulturno dediščino. Čeprav je knjiga znanstvena publikacija, je napisana tako, da je razumljiva tudi manj poučenemu bralcu, saj je večina strokovnih izrazov dodatno obrazložena.«
Notranjščina gotske cerkve. FOTO: arhiv župnije
Župan Kostelec: »Študija močno presega občinske okvire«
Da je znanstvena monografija o župnijski cerkvi sv. Ruperta in drugi sakralni dediščini v kraju pomemben prispevek k poznavanju cerkve in nasploh dediščine, pa je dejal šentrupertski župan Andrej Martin Kostelec: »Poleg več kot stoletje stare knjige Ivana Steklase je zanesljiv temelj za vse morebitne nadaljnje študije o našem kulturnem in verskem spomeniku, ki močno presega tako občinske kot regionalne okvire.«
Gotska okna na južni fasadi. FOTO: Marko Pršina
Več o monografiji in šentrupertski cerkvi bomo pisali v eni od prihodnjih številk tiskane Družine.
Širši javnosti bodo knjigo predstavili predvidoma sredi prihodnjega leta, ob šentrupertskem občinskem prazniku, do takrat pa bo monografija dosegljiva preko spletnih kontaktov Slovenskega konservatorskega društva, na Občini Šentrupert oziroma na vstopni točki Dežele kozolcev ter na sedežu Župnije Šentrupert.
