Zapri
Iskanje

Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji nizka

Za vas piše:
Matej Kovač
Objava: 22. 10. 2021 / 00:30
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 20.10.2021 / 11:12
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji nizka

Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji nizka
Matej Kovač. FOTO: Tatjana Splichal.
Minuli teden je bil svetovni dan boja proti revščini. To je bila priložnost, da se novinarji in politiki izkažejo z razumevanjem tega žalostnega fenomena, ki spremlja človeško skupnost od samih začetkov. »Uboge imate namreč vedno med seboj …« (Mt 26,11)

Stopnja tveganja revščine se določi kot 60 % dohodka namišljene osebe, ki je po dohodku na sredini vseh anketiranih oseb. Število oseb, ki imajo dohodke nižje in višje od te namišljene osebe, je enako. 

Če se dohodki državljanov na sredini povišajo bolj, kot so se povišali tistim tik nad pragom za tveganje revščine, se poviša tudi stopnja tveganja revščine. Države, ki imajo višjo dohodkovno neenakost, imajo lahko višjo stopnjo tveganja revščine, čeprav so sicer precej bogatejše. Tako je na primer v Švici stopnja tveganja revščine višja kot v Avstriji.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je v zadnjih letih med najnižjimi v Evropi. V letu 2020 je bila nižja samo na Češkem in Slovaškem.

Novinarje, komentatorje in politike, ki so vam v minulih dnevih ob pravičniškem zgražanju nad dejstvom, da je 254.000 tisoč oseb revnih, zamolčali, kje je Slovenija glede revščine v primerjavi z drugimi evropskimi državami, imamo lahko upravičeno za demagoge.

V zadnjih dvajsetih letih je bilo v Sloveniji največ oseb pod pragom tveganja revščine leta 2013, in sicer 291.000. Od takrat se je število zmanjševalo do leta 2019, ko je doseglo 243.000 ljudi, 25.000 manj kot leto prej. V letu 2020 se je dohodek »sredinskega« prebivalca povečal za približno 4 %, osebam tik nad pragom revščine pa manj. 

To je glavni razlog za 11.000 »revežev« več v letu 2020 glede na leto 2019. Kdor vam je to zamolčal, ne more biti verodostojen v svojem zavzemanju proti revščini. Razmeroma ugodno mesto Slovenije na »lestvici revščine« je posledica predvsem socialnih transferjev (otroški dodatki, socialne pomoči), razmeroma visoke minimalne plače, nizke povprečne plače in pokojnine ter visoke dohodkovne enakosti.

Pri osebah, starejših od 60 let, Slovenija glede stopnje tveganja revščine ni med »najmanj revnimi« evropskimi državami, ampak je v evropskem povprečju, saj je pod pragom revščine približno 20 % starejših. 

Razmeroma nizke najnižje pokojnine so posledica nizkih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v razmeroma kratki pokojninski dobi za zelo veliko število slovenskih upokojencev. Te revščine ni mogoče omiliti z licitiranjem najnižje pokojnine, ampak zgolj s socialnimi transferji, usmerjenimi na najbolj revne upokojence. 

V kolikšni meri so izredni dodatki in povišanja pokojnin v drugem koronskem letu popravili relativno slabši socialni položaj najrevnejših upokojencev, pa bo pokazala šele ocena Eurostata prihodnje leto.


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (43/2021). 

Nalaganje
Nazaj na vrh