Stožice, župnijska cerkev Svetega Duha. Foto: Ivo Žajdela

Leta 1976 so Stožice dobile svojo župnijo. Med letoma 1976 in 2008 je župnijo vodil Tomaž Nagode. Leta 1980 so verniki izrazili željo po novi cerkveni stavbi. Leta 1992 so blagoslovili temeljni kamen za novo cerkev. Leta 1994 so pozidali novo cerkev, posvečeno Svetemu Duhu. Leta 1996 so na ozemlju župnije gostili papeža Janeza Pavla II. Leta 2016 nadškof Stanislav Zore posvetil župnijsko cerkev.

Stožice, župnijska cerkev Svetega Duha. Foto: Ivo Žajdela

Starejši ohranjajo tradicijo, mlade družine prinašajo prihodnost

Župnija Ljubljana – Stožice je mestna župnija in ima veliko število prebivalcev, kjer vlada anonimnost, manjša povezanost med sosedi, a vse večja izbira različnih interesnih skupin. Prisotno pa je tudi staranje prebivalstva. Starejši verniki ohranjajo tradicijo, mlade družine pa prinašajo prihodnost, svežino. Mnogi župljani imajo korenine na mnogih koncih Slovenije, kar prinaša pestrost v pastoralno življenje. Zato se radi ob koncih tedna vračajo domov. Veliko župljanov pa ima korenine v nekdanji Jugoslaviji.

Stožice, župnijska cerkev Svetega Duha, pogled proti oltarju. Foto: Ivo Žajdela

Birmo imajo na vsaki dve leti

Število vernikov v župniji je 5.000. Krstov je bilo v šest, a je kar nekaj staršev, ki želijo krstiti svojega otroka v svoji rojstni župniji. V tretjem razredu verouka imamo prvo obhajilo in lani je bilo devet prvoobhajancev. Birmo imajo na vsaki dve leti in letos je bilo birmanih enajst birmancev. Porok je v župniji od ena do tri na leto. Takšno število je tudi zaradi pomanjkanja parkirišča v župniji in upajo, da se bo sčasoma uredilo tudi to. Preteklo leto je bilo v župniji 31 pogrebov.

Župnijski pastoralni svet z nadškofom Stanislavom Zoretom 24. maja 2026. Foto: Ivo Žajdela

V veliko pomoč župniku je Župnijski pastoralni svet

V veliko pomoč pri pastoralnem delu je župniku Miranu Kelvišarju Župnijski pastoralni svet, ki ga sestavlja 16 letos na novo izvoljenih članov. V ŽPS so izvoljeni predstavniki različnih skupin in pomagajo ter svetujejo pri pastoralnem načrtovanju delovanja župnije. Pri tem ima pomembno vlogo tudi tajništvo ŽPS. Skupaj se dobivajo vsak mesec.

Glavna in prva naloga v pastoralnem delu je najprej oznanjevanje, ki se vrši preko župnijskega in mladinskega verouka, homilij pri mašah, župnijskih večerov, srečanj Skupnosti MiR Slovenija za mlade in odrasle, župnijskih oznanil in župnijske spletne strani ter facebooka.

Mežnarji z nadškofom Stanislavom Zoretom 24. maja 2026. Foto: Ivo Žajdela

Mladinska srečanja potekajo dvakrat mesečno ob sobotah

Župnijski verouk je organiziran po razredih osnovne šole. Pri poučevanju župniku pomaga laiška katehistinja. Pri pripravi na zakramente imajo srečanja s starši in botri pred krstom otroka. V pripravi na prvo obhajilo in birmo imajo tudi srečanja s starši prvoobhajancev in birmancev.

Mladinska srečanja potekajo dvakrat mesečno ob sobotah. Prihaja enajst mladih, ki se družijo in pogovarjajo o različnih aktualnih verskih temah. Iz njihovih vrst prihajajo animatorji za oratorije, ki potekajo v župniji vsako leto v poletnih mesecih. Prav tako organizirajo in sodelujejo pri miklavževanju. V župniji deluje tudi Skupnost MiR Slovenija, ki z raznoterimi srečanji in duhovnimi vajami po vzoru nove evangelizacije prof. Ivančića poglablja in oživlja vero v ljudeh. Posebna značilnost župnije so župnijski večeri, na katere mesečno vabijo zanimive goste, ki se jih župljani radi udeležijo.

Župljani zelo radi vsako leto romajo

Vsak mesec redno pripravljajo in izdajajo tudi župnijska oznanila, ki vsebujejo duhovno hrano in pomembna dogajanja v župniji. Poleg tega župljani zelo radi vsako leto romajo. Zato organizirajo romanja dvakrat letno. Letos so romali na otoka Košljun in Krk ter spoznavali delo in življenje Slovenca in Božjega služabnika dr. Antona Mahniča, ki je bil tam škof. Župnija Ljubljana – Stožice ima tudi svojo spletno stran in svoj facebook, ki jo ureja eden izmed članov Župnijskega pastoralnega sveta. Na njih sproti objavljajo aktualne vsebine in dogajanja.

Otroški pevski zbor z nadškofom Stanislavom Zoretom 24. maja 2026. Foto: Ivo Žajdela

Trije župnijski pevski zbori, otroški, družinski in odrasli

Pri bogoslužju verniki aktivno sodelujejo kot bralci Božje besede in izredni delivci obhajila. Za izredne delivce obhajila imajo tudi srečanja, na katerih poglabljajo odnos do vere, evharistije itd. Z ministranti, ki skrbijo za strežbo pri oltarju, imajo redno ministrantske vaje in spoznavajo različne liturgične predmete itd. Enkrat letno imajo z njimi duhovne vaje. Tudi vsi trije župnijski pevski zbori (otroški, družinski in odrasli) se skupaj dobivajo na vajah tedensko in radi prepevajo pri nedeljskih mašah. »Vedno znova so pri nas v maju zelo lepo doživete šmarnice, ki jih v sodelovanju z mano pripravljajo starši veroukarjev in otroci se jih radi udeležijo, saj starši z mladimi poskrbijo za lepo in doživeto posredovanje šmarnic, ter za glasbo,« pove župnik Kelvišar. Na koncu maše pa skupaj pred Najsvetejšim še zapojejo Marijine litanije, ki jih otroci radi in navdušeno prepevajo. Po šmarnicah z mašo sledijo razvedrilne igre za otroke, razni »priboljški« in druženje na župnijskem dvorišču.

Družinski pevski zbor z nadškofom Stanislavom Zoretom 24. maja 2026. Foto: Ivo Žajdela

Župnijska Karitas pomagajo tudi birmanci

V župniji je navzoča tudi župnijska Karitas, ki je organizirana skupina prostovoljcev, ki redno spremlja socialno sliko v župniji. Ob torkih dvakrat na mesec skrbijo za razdeljevanje materialne pomoči in za organizacijo prehranskih paketov. Pri tem sodelujejo tudi birmanci. Vsako leto na binkoštni ponedeljek pomagajo organizirati župnijsko srečanje bolnih in ostarelih. Pri maši bolni in ostareli lahko prejmejo bolniško maziljenje, pred samo mašo je tudi možnost spovedi. Po maši pa nadaljujemo z družabnim srečanjem bolnih in ostarelih v župniji, kjer se jih zbere okoli 40.

Vsak prvi petek v mesecu in tudi kadarkoli po dogovoru župnik osebno obišče bolne in ostarele v župniji ter jim prinese obhajilo in zakrament bolniškega maziljenja. Dvakrat mesečno pa mašuje v Domu ostarelih Ljubljana – Bežigrad. Po vsakem maševanju obišče bolne in ostarele po sobah.

Odrasli pevski zbor z nadškofom Stanislavom Zoretom 24. maja 2026. Foto: Ivo Žajdela

Župnijsko občestvo oblikujejo razne aktivne skupine

Duhovni in pastoralni utrip se kaže v zakramentalnem življenju in v vitalnosti župnijskega občestva, ki ga oblikujejo razne aktivne skupine, kot so zakonska, mladinska, svetopisemska, molitvena, animatorji oratorija in skupina Fiat. V tem pastoralnem utripu aktivno sodelujejo tudi starši veroukarjev pri vsakoletni pripravi šmarnic in božične devetdnevnice. Veroukarji vsak mesec z našo katehistinjo pridno sodelujejo pri oblikovanju maše in tako poživijo nedeljsko bogoslužje.

Pevski zbor na koru ob 50-letnici župnije 24. maja 2026. Foto: Ivo Žajdela

Ministranti so posebni župnikovi sodelavci pri oltarju

Liturgično življenje se odraža v sodelovanju pri bogoslužju. V župniji imajo tri pevske zbore (odrasli, družinski in otroški), ki redno poskrbijo za lepoto bogoslužja. Prav tako so veseli bralcev Božje besede, ki jih je več kot 20. K bralcem Božje besede in ministrantom se radi v birmanski pripravi priključijo tudi birmanci. Ministranti so posebni župnikovi sodelavci pri oltarju, imajo jih 14, od tega so štirje odrasli, ki so vzor in mentorji desetim mlajšim ministrantom. Za sodelovanje pri ministriranju je veliko zanimanje pri mlajših otrocih. Vsako leto imajo z njimi tudi ministrantski vikend, ki se ga zelo radi udeležijo. Med bogoslužne sodelavce spadajo v tudi izredni delivci obhajila, ki jih je šest. Njihovo sodelovanje je navzoče tudi v Domu ostarelih Ljubljana – Bežigrad. Imajo tudi mežnarje, ki so skrbniki cerkve in župnikova desna roka pred bogoslužjem in po njem. Z njimi se dobiva mesečno in jih uvaja v to obliko služenja.

Ministranti z nadškofom Stanislavom Zoretom 24. maja 2026. Foto: Ivo Žajdela

Sodelovanje z Domom ostarelih Ljubljana – Bežigrad

Zelo je aktivna dobrodelna dejavnost župnijske Karitas, ki je zelo prisotna in se odziva na materialne ter duševne stiske župljanov. Člani župnijske Karitas večkrat mesečno sodelujejo pri mašah v Domu ostarelih Ljubljana – Bežigrad in pri tem omogočajo bolnim in ostarelim navzočnost pri mašah vsako soboto.

Med pomembne župnijske sodelavce spadajo tudi člani čistilnega servisa, ki opravljajo svojo pomembno vlogo pri prostovoljnem čiščenju cerkve. V cerkvi imajo tudi profesionalne krasilce, ki jo vedno znova zelo lepo okrasijo in z vsem srcem skrbijo zanjo.

Slovesna maša ob 50-letnici župnije 24. maja 2026. Foto: Ivo Žajdela

Skupini za duhovno rast odraslih laikov v župniji

Zakonska skupina in biblična skupina sta temeljni skupini za duhovno rast odraslih laikov v župniji. »Vesel sem, da se tako krepita versko življenje v družinah in poglobljeno poznavanje Svetega pisma. Povezovanje zakoncev v zakonsko občestvo vidim kot dragocen dar za župnijo, saj iz takih družin prihajajo pravi župnijski sodelavci ali celo duhovni poklici. Mladinska skupina in animatorji pa predstavljajo srce župnijskega utripa za mlade, saj povezujejo vero, druženje in aktivno pomoč v župniji. Ob sredah pa ima svoja redna srečanja krožek za klekljanje, ki se ga pridno udeležuje okoli deset žen tudi iz okoliških župnij,« oriše bogato pastoralo v župniji župnik Kelvišar.

Slovesna maša ob 50-letnici župnije 24. maja 2026, nagovor nadškofa Stanislava Zoreta. Foto: Ivo Žajdela

Ljudje so pod vplivom medijev in splošne sekularizacije

»Z odnosi v župniji sem zadovoljen. Z mnogimi zelo lepo sodelujemo (npr. s stoženskimi gasilci),« pove župnik, in doda, da se ta odnos v zadnjih letih opazno izboljšuje. »Pod vplivom medijev in splošne sekularizacije so ljudje precej kritični do Cerkve kot ustanove oziroma njene splošne družbene vloge. Kljub temu pa opažamo pri nedeljskih mašah mnoge nove obraze, kar je za našo župnijo znamenje upanja. Opaziti pa je, da se tradicionalna oblika vernosti umika osebni veri.

Čeprav ljudje tega časa nedeljo pogosto namenijo izletom ali športu, se vendar odnos do bogoslužja, ki se najbolj kaže pri udeležbi rednih nedeljskih maš, izboljšuje. Po drugi strani pa je opaziti izjemno številen obisk cerkve ob večjih praznikih, in sicer za božič, veliko noč, žegnanje ter ob osebnih prelomnicah, kot so krsti, prvo obhajilo in birme.«

Kot župnik opaža, da so verniki in splošni prebivalci pripravljeni pomagati pri urejanju okolice, organizaciji dogodkov, raznih prevozih in logistiki, ob namenskih darovih ter pri skupnih molitvah za razne namene. »Ob delovnih akcijah, na primer pri generalnem čiščenju cerkve in urejanju okolice, se zberejo različne generacije. Takrat se ob skupnem delu, malici in klepetu med ljudmi krepi zavest, da je cerkev resnično prostor, za katerega skrbijo z ljubeznijo in ponosom.«

Slovesna maša ob 50-letnici župnije 24. maja 2026, nagovor prvega župnika Tomaža Nagodeta. Foto: Ivo Žajdela

Staro župnišče pri sv. Juriju v Stožicah bo imela Karitas za družine v stiski

»Kot župnik moram biti dober gospodar, kar zahteva nenehno usklajevanje med strokovnimi zahtevami in finančnimi zmožnostmi,« pojasni župnik. Pri tem so mu v pomoč strokovnjaki, člani Župnijskega gospodarskega sveta in ključarji. Ti mu pomagajo in svetujejo pri vzdrževanju cerkvenih objektov. Na sestankih se pogovarjajo, kaj je nujno narediti in kaj lahko počaka. Skrbijo za finančno transparentnost, saj ljudje radi vidijo, kam gre njihov denar, ki ga darujejo v različne namene. V preteklosti so že sanirali pastoralne prostore župnije, uredili zvonjenje, preuredili prostore župnišča za študentske sobe, popravili so streho pri sv. Juriju, zamenjali vsa okna in nekaj vrat na župnišču. Čeprav imajo komaj 30 let staro cerkev in župnišče, sta zaradi nekakovostnih arhitekturnih rešitev in same nekakovostne gradnje potrebni obsežnih sanacij. Sledijo redna vzdrževalna dela, kot so prezračevanje in ogrevanje, vzdrževanje strelovodov, protipožarnih sistemov in alarmov.

Župnik je vesel, da so se s Škofijsko Karitas dogovorili, da se staro župnišče pri sv. Juriju v Stožicah poruši in na novo zgradi stavba, v kateri bodo prostori župnijske Karitas in prostori Škofijske Karitas Ljubljana, ki bodo namenjeni družinam v stiski.

Župljani radi pomagajo, ko je pomoč v župniji potrebna

Župnik Miran Kelvišar je vesel, da župljani cenijo in imajo radi svojega duhovnika. »Rad bi pohvalil vse župnijske sodelavce, ki so zavzeti in velikodušni pri sodelovanju v svoji župniji. To se vedno pokaže ob različnih dogodkih tudi zdaj, ko smo praznovali 50 let župnije in 30. obletnico papeževega obiska sv. Janeza Pavla II. Še posebej sem hvaležen za gostoljubje s strani župljanov, in da radi pomagajo, ko je pomoč v župniji potrebna. Kadarkoli imamo kakšne pomembne dogodke in slovesnosti, takrat dobre gospodinje rade napečejo in prinesejo veliko peciva in hrane. Ob tem naj pohvalim tudi dolgoletno organistko, ki zvesto in zelo rada orgla ne samo ob nedeljah, ampak tudi med tednom, kadar je potrebno. Naj ob tem pohvalim tudi mlade, ki so se zelo lepo potrudili in sodelovali v organizaciji novoletnega srečanja mladih v Ljubljani. Ob tej priložnosti bi posebno rad izkazal hvaležnost zakonskemu paru, ki ob mnogih pastoralnih slovesnostih in dogodkih v župniji prispeva velik delež gostoljubja. Hvaležen sem tudi gospe, ki že dolga leta skrbi za cerkveno perilo in za vse, kar je povezano z mašnimi plašči.«

Odprt za vse, kar je lepo in dobro, kar gradi vero in edinost

Foto: Ivo Žajdela

Miran Kelvišar, župnik: Svoje duhovniško službo do svojih faranov najprej doživljam kot izraz duhovnega očetovstva in zato sem v župniji odprt za vse tisto, kar je lepo in dobro, kar resnično gradi vero in edinost v ljudeh znotraj župnijskega občestva. Vzor vsega mojega duhovniškega je Jezus, Dobri Pastir. Po drugi strani doživljam svojo vlogo kot misijonarja in evangelizatorja, kot tistega, ki ljudem oznanja evangeljske resnice naše vere, kot tistega, ki sem jim poslan, da jim prinašam Kristusa in jih uvaja, kako naj živijo vero v današnjem svetu ter kako naj molijo. V poseben zgled mi je pri tem življenje in delo sv. Janeza Pavla II. in vesel sem, da je tudi naša župnija na letošnje binkošti sprejela njegove relikvije in relikviarij. Med drugim je moja naloga, da v župniji prepoznavam različne darove in talente župljanov ter jih spodbujam pri gradnji dejavnega pastoralnega življenja. Zato se mi zdi duhovnikova vloga povezovanja v župniji nadvse pomembna, predvsem pa, da ima rad ljudi in da je odprt za sodelovanje z drugimi.

Rada igram Bogu v čast in slavo

Foto: Ivo Žajdela

Martina Marinko, organistka: Zadnjih 30 let sodelujem kot organistka pri spremljanju župnijskega pevskega zbora ob nedeljah in praznikih ter pri ljudskem petju. Pripravljam tudi sezname pesmi po obdobjih: advent, post, velikonočni čas in čas med letom, za zbor in ljudsko petje.

Rada igram Bogu v čast in slavo. Ker sem že v pokoju, prosim Boga, da bi me nadomestil kak mlajši organist ali organistka, morda celo kateri od vnukov ali vnukinja, saj nas glasba povezuje ne samo na koru, ampak tudi v domači družini. Ker trdno verujem, da Sveti Duh še kako deluje, mu prepuščam, da poskrbi za mojega naslednika, ko se moj čas izteče.

Pomoč je vedno nagrajena s hvaležnostjo

Foto: Ivo Žajdela

Martina Hozjan, tajnica župnijske Karitas in tajnica ŽPS: V ŽPS skupaj načrtujemo pastoralne dogodke in življenje v župniji, v Karitas pa poleg delitve hrane izvajamo več aktivnosti. Izpostaviti želim predvsem delo v Domu oskrbovancev Bežigrad. V sobotah pomagamo pri maši, ki poteka v domu. Ponosni pa smo na to, da sami pripravimo darila, ki ga naša članica idejno pripravi. Oskrbovance vsako ročno izdelano darilo srčno razveseli. Pri obdarovanju oskrbovancev nam pomagajo družine z več otroci, ki tudi zapojejo z oskrbovanci.

Zaradi hitenja in obveznosti doma ter v službi je delo v ŽPS in s pomoči potrebnimi zame pomembno. Pomaga mi, da se ustavim ali pa stopim preko svojih meja. Pomoč je vedno nagrajena s hvaležnostjo. Vesela pa sem za pomoč domačih duhovnikov, članov župnijske Karitas, prostovoljcev in družin z več otroci, ker bi veliko načrtovanih aktivnosti ostalo neizvedenih. Da temu ni tako, pa posrbi naš Oče v nebesih.

Z veseljem sva prevzela skrb za telesno hrano in pogostitve

Foto: Ivo Žajdela

Alojz in Kristina Juntes: Najina pot aktivnega sodelovanja v župniji se je začela povsem naravno, z odprtostjo za potrebe skupnosti in željo, da po svojih močeh prispevava k župnijskemu utripu. Začelo se je z drobnimi povabili in preprostimi opravili, ki pa so hitro prerasla v redno skrb za različne dogodke. Ko sva videla, kako pomembno je, da se duhovniki po dekanijskih konferencah, gostje in udeleženci po župnijskih večerih ali medsebojnih srečanjih počutijo dobrodošle, sva z veseljem prevzela skrb za telesno hrano in pogostitve. Skozi to delo sva začela tesneje sodelovati tudi pri organizaciji duhovnih vaj za birmance in ministrante ter prevzela skrb za domačega župnika. Vsako novo opravilo sva sprejela kot priložnost, da podpreva tiste, ki gradijo našo skupnost na duhovnem področju.

Sodelovanje v župniji za naju ni le dolžnost ali opravljanje nalog, ampak je najin skupni način življenja in izražanja vere. Skozi to delo raste najin zakon, saj vse načrtujeva, pripravljava in ustvarjava skupaj, kot ekipa. Pomeni nama predvsem služenje z ljubeznijo, graditev občestva in osebna izpolnitev. Priprava hrane in skrb za dobro počutje drugih je najin način, kako ljudem pokazati, da so dragoceni in dobrodošli. Hrana ljudi vedno povezuje. Ko se ljudje zberejo ob mizi, se stkejo najlepše vezi in župnija postane resnična družina. Bog naju bogati prav po ljudeh, ki jih srečujeva, zato iz vsakega dogodka odhajava z mirnim srcem in hvaležnostjo.

V župniji smo po dolgih letih brez oratorija tega ponovni uvedli

Foto: Ivo Žajdela

Mitja Šadl, bralec Božje besede: Splet naključij me je pred petimi leti pripeljal v to župnijo, ko sem se kot študent odzval na pobudo k sodelovanju v župniji. Na listih v preddverju so bili zapisani predlogi in izbral sem si vlogo bralca Božje besede. Že v svoji krstni župniji sem večkrat bral kot ministrant. Čutil sem, da bi se lahko, čeprav več nisem mlad, priključil ministrantskim vrstam. To sem tudi storil in župniku pojasnil, da naj name ne računa preveč, saj da imam še druge obveznosti. Vendar pa rad hodim k maši in ministriram, tudi med tednom, postal pa sem tudi nepogrešljivi ministrant vsake večje slovesnosti.

Moj prvotni načrt je bil, da ostanem izključno pri branju Božje besede in ministriranju, a je delovanje Božje previdnosti privedlo do tega, da sem sodeloval tudi kot animator na oratorijih in pri mladinskih srečanjih, ki so v tem pastoralnem letu postala srečanja Life Teen. Ključno pri tem je bilo povabilo nekaterih staršev, ki so me vprašali, ali bi lahko priskočil na pomoč animatorjem, saj so v meni videli starejšo in odgovorno osebo, ki lahko skupaj z njihovimi sinovi in hčerami organizira oratorij. Tako smo v župniji po dolgih letih brez oratorija tega ponovni uvedli.

Čutim, da sem na svoj način v službi Boga in občestva

Prevzel sem tudi vlogo župnijskega koordinatorja Evropskega srečanja mladih v Ljubljani in bil kot predstavnik mladih izbran v Župnijski pastoralni svet, čigar član sem že drugi mandat. Nazadnje se je zaradi zdravstvenih težav našega požrtvovalnega ključarja pojavila še potreba po novih aktivnih ključarjih, tako da določene dneve ob pomoči starejših opravljam tudi to vlogo. To delo opravljam z veseljem, saj rad prispevam k lepši liturgiji.

Sodelovanje v župniji me v prvi vrsti približa Bogu. Zame to ni samo opravljanje določenih nalog, ampak način, kako lahko svojo vero živim bolj konkretno. Ko berem Božjo besedo, ministriram pri maši, sodelujem z mladimi ali pomagam pri drugih župnijskih opravilih, čutim, da sem na svoj način v službi Boga in občestva. Posebej pri liturgiji doživljam, da lahko s svojo prisotnostjo in pomočjo prispevam k temu, da je bogoslužje lepše, bolj zbrano in dostojanstveno.

Veliko mi pomeni tudi povezanost s sožupljani. Zaradi različnih dejavnosti sem spoznal ljudi, s katerimi se sicer morda ne bi nikoli tako tesno povezal. Ob tem vedno bolj odkrivam, da župnija ni le prostor, kamor človek pride k maši, ampak je živo občestvo ljudi, ki se med seboj podpirajo, sodelujejo in skupaj iščejo pot h Kristusu. Prav v tem vidim lepoto Cerkve: da nas povezuje v skupnost, kjer ima vsak svoje mesto in kjer lahko vsak s svojimi darovi nekaj prispeva.

Stožice, župnijska cerkev Svetega Duha, pogled proti oltarju s kora. Foto: Ivo Žajdela

Kako veliko je mogoče narediti, kadar župnija stopi skupaj

Posebej močno sem to občutil pri pripravah na Evropsko srečanje mladih v Ljubljani. Takrat je do izraza prišlo sodelovanje skoraj celotnega župnijskega občestva. Skoraj vsak je prispeval po svojih močeh, nekateri z organizacijo, drugi z gostoljubjem, časom ali praktično pomočjo. To mi je pokazalo, kako veliko je mogoče narediti, kadar župnija stopi skupaj. Podobno sem doživljal tudi pri oratorijih in mladinskih srečanjih, kjer sem videl, kako pomembno je, da imajo mladi ob sebi ljudi, ki jih spremljajo, spodbujajo in jim dajejo zgled vere.

Sodelovanje v župniji mi zato pomeni pripadnost, odgovornost in hvaležnost. Pripadnost zato, ker se v župniji čutim sprejetega in povezanega z drugimi. Odgovornost zato, ker vem, da s svojim delom ne služim samo sebi, ampak tudi skupnosti. Hvaležnost pa zato, ker v vsem tem prepoznavam delovanje Božje previdnosti, ki me je po spletu okoliščin pripeljala v to župnijo in mi odprla različne poti služenja.

Ivo Žajdela, Lepo skrbijo za župnijo, reportaža o župniji Stožice, Družina, 28. 6. 2026

1/20