Objavljamo poročilo sodelavke avstrijske Karitas, ki je za dunajsko katoliško agencijo Kathpress predstavila svoje vtise nudenja pomoči na potresnem območju v italijanskih Abruzzih.

'Teden dni po uničujočem potresu v noči na 6. april na območju Abruzzov še vedno vladajo izjemne razmere. Vsak dan beležijo nova tresenja tal in ljudje so zaznamovani z žalostjo, s strahom in z negotovostjo. Porajajo pa se tudi žarki upanja. Solidarnost številnih prostovoljcev prizadetim vliva moč, saj jim pomagajo v teh težkih razmerah razmišljati o prihodnosti. Eno izmed znamenj je tudi sveti krst, ki so ga na velikonočno nedeljo obhajali v župniji San Francesco v l'aquilskem mestnem predelu Pettino.

"V teh dneh sem pogosto stal pred svojo hišo in samo opazoval. Od zunaj je videti le nekaj razpok, kako ogromna je dejanska škoda, pa še ne vemo, to se bo pokazalo šele čez nekaj dni. Čez čas se bo izkazalo tudi, kako je v notranjosti prizadetih ljudi", je povedal 60-letni Franco. V roko vzame dnevni časopis, ki je ležal na mizi v jedilnem šotoru župnije: "Srečo sem imel, moja družina in jaz smo še živi". Tukaj, v župniji San Francesco, Karitas oskrbuje tiste ljudi, ki niso želeli ali mogli oditi v državna zatočišča, med njimi je veliko ostarelih in njihovih svojcev. V župniji je tudi koordinacijska točka italijanske Karitas za ukrepe pomoči: od tu pomočniki in pomočnice razdeljujejo hrano, odeje, sredstva za higieno in (lokalno zbrana) oblačila. Ker so ljudje še vedno v šoku in jih popotresni sunki še vedno spravljajo v strah, je pomembna tudi psihološka opora in svetovanje.

Franco počasi lista časopis, ga prepogne na strani, kjer so navedene žrtve potresa in začne glasno prebirati imena. "Ta je bil dober znanec, ki je na cvetno nedeljo vsako leto obiskal svojo mater v L'Aquili. Običajno se je v nedeljo zvečer vrnil v svoje stanovanje v bližini Rima, letos pa sta z ženo želela prenočiti pri mami. Žal ni preživel". Franco je poleg tega minuli ponedeljek v potresu izgubil še dolgoletnega prijatelja, nekdanjega sodelavca in družinsko znanko. Vendar je Franco borec in optimist, kljub lastnim izgubam poskuša drugim prizadetim nuditi podporo in skupaj z njimi ustvarjati novo upanje: "Zadnjih 25 let sem delal, da bi odplačal kredit za svoje stanovanje. Letošnjega januarja mi je končno uspelo. Zdaj moram ponovno začeti z dna. Pred očmi imam cilj, ki je sicer zelo oddaljen, vendar mi daje upanje in moč. Zdaj se ne smem predati".

Annamaria se je za velikonočni konec tedna prvič po potresu s svojima otrokoma, šestletnim Francescom in triletnim Andreo, vrnila v domačo L'Aquilo. Ne more verjeti, kako uničeno je mesto. "Edina misel med potresom je bila, da moram rešiti svoja otroka. Z možem sva stekla v sobo in ju zvlekla iz postelj, vzela ključe od avta in stekla iz stanovanja. Z avtom smo se takoj odpeljali v Rim k moji tašči", pripoveduje s solzami v očeh: "Danes smo se vrnili, čeprav nas je zelo strah. Ampak želeli smo videti, kako zelo je poškodovano naše stanovanje. Povsem šokirana sem, nisem si predstavljala, da bo tako hudo. Zgradba je bila zgrajena šele pred nekaj leti". Annamaria je hotela tudi svoja otroka pripeljati nazaj v znano okolje: "Slišala sta, da je tu vse uničeno. Strah ju je teme, bojita se, da nikoli več ne bo nič tako, kot je bilo. Potrebujeta zavest, da njun domači kraj še obstaja".

Dokler se tla še tresejo, bo z obnovo seveda potrebno počakati. Nihče ne ve, koliko časa bodo ljudje morali ostati v začasnih bivališčih. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je napovedal, da bodo v naslednjih dveh mesecih preverili vse stavbe: "Potem bomo natančno vedeli, koliko meščanov se lahko vrne v svoja domovanja". Medtem ko še poteka nujna oskrba žrtev, pa se pri Karitas že pripravljajo na mesece, če ne leta trajajočo obnovo v Abruzzih. Pri zadnjem, dosti manjšem potresu leta 2002 v predelu Molise je Karitas pomagala pri obnovi šol, žrtve potresa pa je podpirala pri projektih, ki so jim zagotavljali obstoj in jim pomagali ponovno postaviti se na lastne noge. V župniji San Francesco v L'Aquili se Annamarijina otroka v zasilnem šotoru Karitas igrata s kockami, medtem ko jima mamica v župniji skuša priskrbeti spodnje perilo in oblačila. Šestletni Francesco je v tem času sestavil avtomobil, njegov bratec Andrea pa gradi hišo: "Da bomo zopet lahko stanovali tu", pove triletnik.'

Iz Vatikana so sporočili, da bo papež Benedikt XVI. prizadeto območje predvidoma obiskal 1. maja