Vatikan in cerkveni predstavniki v Siriji se bojijo, da se bo spirala nasilja in trenutno vzdušje v državi obrnilo proti kristjanom in da bo to zasadilo klin v doslej mirno sožitje različnih verstev v državi. Krščanska manjšina v Siriji čuti, da se giblje po rezilu noža, je v pogovoru za Radio Vatikan pojasnil apostolski nuncij v Siriji, nadškof Mario Zenari. Kot je dejal, sam opaža naraščajočo zaskrbljenost med kristjani, strah pred negotovo prihodnostjo se iz meseca v mesec stopnjuje.

Sirija je bila doslej vedno vzor mirnega sožitja različnih verstev, številni kristjani pa so že čutili, da je to vzdušje zgolj navidezno. Nadškof Zenari meni, da bi bila storjena strašanska škoda, če bi se dialog in dobri odnosi med verstvi, ki so bili v Siriji vedno prisotni, zdaj izničili. Številni Sirijci so se zaradi nasilja že umaknili v Turčijo in Libanon, med njimi je tudi veliko število kristjanov.

Nadškof Zenari je izrazil tudi zaskrbljenost, da ne more več priti v stik s številnimi kristjani v deželi. Po njegovih besedah je ena najpomembnejših nalog apostolskega nuncija obiskovanje tamkajšnjih katoliških skupnosti. Te male skupnosti v Siriji so zdaj zapuščene in razpršene. Do pred nekaj meseci je nuncij te kristjane še lahko obiskal, zdaj pa mora biti previden, saj se ne sme prosto gibati, nekaterih krajev pa sploh ne sme več obiskati.

Sirsko opozicijo po navedbah opazovalcev podpirajo različne skupine pretežno sunitskega prebivalstva. Ali so med njimi tudi kristjani, doslej še ni bilo potrjeno. V času postnega meseca ramadana so protestniki napovedali vsakodnevne demonstracije.

‘Sveti mesec’ se vse bolj sprevrača v ‘krvavi ramadan, je svoje bojazni izrazil nadškof Zenari. To je po njegovih besedah ‘težko breme in zelo žalostna stvar za vse Sirijce’. Zato nuncij ponavlja papežev poziv izpred nekaj mesecev, da se je najprej potrebno izogniti prelivanju krvi. Trenutni položaj vsem povzroča veliko bolečino.

Od začetka protestov v Siriji so sirijske varnostne sile po navedbah zagovornikov človekovih pravic ubile že najmanj tisoč šeststo civilistov in zaprle najmanj dvanajst tisoč nasprotnikov vladnega režima.